Med mnogimi nalogami, ki jih opravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, je v prvi vrsti skrb za gradivo, ki tvori slovensko pisno kulturno dediščino, konstitutivni del identitete slovenskega naroda. S tem zagotavljamo dostopnost gradiva za študij in raziskovanje, ki spodbujata znanstveno, kulturno in umetniško produkcijo jutrišnjega dne.
Nadvse veseli smo, ker pri ohranjanju pisne kulturne dediščine slovenskega naroda nismo sami. Hvaležni smo vsem posameznikom in organizacijam, ki nam pomagajo pri zbiranju, ohranjanju in promociji gradiva. Zato že 15. leto podeljujemo Trubarjeva priznanja za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Podeljujemo ga posameznikom ali pravnim osebam, ki so pomembno prispevali oziroma imajo pomembne zasluge za varovanje in ohranjanje nacionalne pisne kulturne dediščine. Priznanja podeljuje posebna komisija, ki je pobude zbirala na podlagi javnega razpisa za podelitev Trubarjevih priznanj v letu 2022.
Trubarjevo priznanje za leto 2022 smo podelili akad. prof. dr. Janku Kosu in Slovenski matici.
Iz utemeljitev:
Literarni zgodovinar in teoretik prof. dr. Janko Kos, dolgoletni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je eden od utemeljiteljev primerjalne književnosti na Slovenskem. Pomemben del njegovega bogatega in trajnega znanstvenega opusa temelji na raziskavah rokopisov Žige Zoisa, Valentina Vodnika, Franceta Prešerna, Matije Čopa, Ivana Cankarja in drugih slovenskih literatov, ki jih hrani Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Kos je začel že v šestdesetih letih 20. stoletja preučevati Franceta Prešerna. Poleg Prešernovih pesmi je v znanstvenokritičnih izdajah objavil pisma in spise Matije Čopa, zbrano delo Valentina Vodnika in osem knjig zbranega dela Ivana Cankarja, zlasti kratko prozo in romana Na klancu in Hiša Marije Pomočnice. Na podlagi teh raziskav je napisal monografije o Vodniku, Čopu in Cankarju, svoja spoznanja pa je vgradil tudi v druge preglede, med katerimi so Romantika, Razsvetljenstvo in monumentalna Primerjalna zgodovina slovenske literature. Kosovo znanstveno in uredniško delo, posvečeno slovenskim pesnikom in pisateljem, katerih zapuščine v veliki meri hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, je izjemen in trajen prispevek k ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine, zato si zasluži Trubarjevo priznanje.
Slovenska matica je ob Študijski (prej Licejski) knjižnici, predhodnici NUK, začela namensko zbirati pisno kulturno dediščino ter rokopise slovenskih književnikov. Že kmalu po ustanovitvi Slovenske matice leta 1864 je njen prvi tajnik postal Fran Levstik, ki je bil kasneje imenovan tudi za skriptorja Študijske knjižnice. Leta 1870 je Slovenska matica izdala dela Jovana Vesela Koseskega, kasneje pa Štrekljeve Slovenske narodne pesmi v štirih zvezkih. Sredi dvajsetih let 20. stoletja se je velik del rokopisnega gradiva Slovenske matice kot dar preselil v Rokopisno zbirko NUK. V začetku leta 2014 je NUK na pobudo Slovenske matice, katere tajnik je bil tedaj Drago Jančar, prevzela obsežen založniški arhiv iz obdobja 1945–2001. Omenjenemu gradivu se je pred kratkim pridružilo še devet kartonov novega gradiva iz arhiva Slovenske matice, ki še ni popolnoma urejeno, skriva pa nekaj izrazitih biserov slovenske besede, med drugim štiri zvezke rokopisa s področja toponimije dežele Štajerske izpod peresa škofa in književnika Antona Martina Slomška ter v celoti ohranjen rokopis romana Novo življenje našega najpomembnejšega pisatelja Ivana Cankarja, ki je sicer v knjižni obliki izšel v založbi Slovenske matice leta 1908. Medsebojno sodelovanje ustvarja boljši svet in nas človeško in intelektualno bogati. S to sklepno mislijo se v NUK zahvaljujemo Slovenski matici ter ji podeljujemo Trubarjevo priznanje za njen velik in trajen prispevek k ohranjanju in varovanju slovenske pisne kulturne dediščine.
VIR: https://www.nuk.uni-lj.si/aktualno/novice