Zniževanje stopnje tveganja revščine
»V letu 2019 za prejemke posameznikom in gospodinjstvom namenjamo 1,249 milijarde evrov. Podatki kažejo, da s tem pomembno vplivamo na zniževanje revščine (brez socialnih prejemkov bi bila stopnja tveganja revščine 23,4-odstotna, zdaj pa je 13,3-odstotna),« so poudarili na ministrstvu.
Novembra 2018 je bila sprejeta novela Zakona o socialno varstvenih prejemnikih, s katero se je s 1. januarjem 2019 ohranil osnovni znesek minimalnega dohodka v višini 392,75 evra, ki danes po valorizaciji znaša že 402,18 evra. S tem ukrepom so zagotovili osnovno socialno varnost in preprečili, da bi osnovni znesek minimalnega dohodka, na podlagi katerega se izračunava denarna socialna pomoč, padel na 331,26 evra, kar bi pomenilo, da bi: 3.599 prejemnikov izgubilo denarno socialno pomoč,52.486 prejemnikom pa bi se denarna socialna pomoč znižala. Z ohranitvijo osnovnega zneska minimalnega dohodka so tako vsem upravičencem od 1. januarja ohranili za 30% višjo denarno socialno pomoč, kot je bila v maju 2018.
Skladno z ohranitvijo višine denarne socialne pomoči so ohranili tudi cenzus za pridobitev varstvenega dodatka, ki trenutno znaša 591,21 evra.
Zmanjšali so zaostanke pri reševanju vlog in pritožb
S številnimi ukrepi na centrih za socialno delo, med drugim tudi z uvedbo informacijskega sistema KRPAN, so zmanjšali zaostanke pri reševanju vlog in pritožb ter upravičencem do socialnih prejemkov s tem omogočili, da lahko hitreje uveljavljajo svoje pravice. Tudi na MDDSZ, kot drugo stopenjskem organu so zaostanke skoraj odpravili. Januarja 2018 so imeli 5.721 nerešenih pritožb, 1. decembra letos jih je bilo še 312.
Hitrejša aktivacija brezposelnih na trgu dela in podaljševanje delovne aktivnosti
Zaposlenost je dosegla najvišjo raven doslej, od marca 2019 je vsak mesec višja od 890 tisoč; Pred tem je bila najvišja v oktobru 2008, ko je dosegla raven prek 888 tisoč delovno aktivnega prebivalstva.
Vzporedno z visoko rastjo zaposlenosti se znižuje brezposelnost. Ob koncu meseca novembra 2019 je bilo registriranih brezposelnih 72.395, kar je 4,9 % manj kot novembra 2018.
»S programi aktivne politike zaposlovanja prispevamo k večji zaposljivosti brezposelnih oseb. Podpore pri ponovne vključevanju na trg dela so bile tudi v letu 2019 posebej deležne ranljive skupine brezposelnih, med njimi v največjem deležu dolgotrajno brezposelne osebe (33 % vseh vključenih), osebe, starejše od 50 let (29 % vseh vključenih) in osebe z nizko izobrazbo (27,3 % vseh vključenih). Skoraj 30 % vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja je bilo prejemnikov denarne socialne pomoči,« so pojasnili na ministrstvu.
Sprejete so bile spremembe na področju zakonodaje o urejanju trga dela, ki zvišujejo nadomestilo za brezposelnost in krepijo ukrepe za hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb. Med ključnimi spremembami, ki jih prinaša novela Zakona o urejanju trga dela, je zvišanje minimalnega zneska denarnega nadomestila iz 350 evrov bruto na približno 530 evrov bruto, s čimer se izboljšuje socialni status brezposelnih oseb.
Skrb za dostojno starost in medgeneracijsko sožitje
Kot pravijo še na ministrstvu, pa zaključujejo tudi pripravo akcijskega načrta Strategije dolgožive družbe, ki je operacionalizacija že sprejetega strateškega dokumenta države. Osnovni cilj omenjenega dokumenta je prilagajanje vseh delov družbe in združevanje posameznih politik v homogeno celoto. »To bo zadovoljevalo potrebe starajoče se družbe ter ljudem zagotavljalo življenjske pogoje, ki bodo omogočili dostojno in kakovostno starost,« so optimistični.
Boljši gmotni položaj za vse upokojence
Potrjene so bile spremembe pokojninskega zakona, katerih eden od ključnih ciljev je, da se z dvigom odmernih odstotkov zagotovi primernejši dohodek za varno starost ter da se posledično izboljša socialni položaj upravičencev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. »Pri tem je ministrstvo posebno pozornost namenilo zvišanju socialne varnosti najranljivejših skupin v okviru pokojninskega sistema, med katere spadajo prejemniki najnižje starostne, invalidske in družinske pokojnine ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja,« pravijo in spominjajo še, da se je v februarju izvedla redna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov v višini 2,7%. Uskladitev pokojnine je bila opravljena s poračunom za nazaj tudi za januar. »Ta uskladitev se je opravila skladno s sistemskim zakonom, poleg pokojnin pa so se uskladili tudi dodatek za pomoč in postrežbo ter zneski invalidnin za telesno okvaro, ki se niso usklajevali že vrsto let. Prav tako se bodo pokojnine uskladile za 1,5 % konec leta,« še pojasnjujejo na ministrstvu.