Komplementarne metode in terapije so vse tiste, ki ne spadajo v okvir uradne medicine, jo pa v delovanju lahko dopolnjujejo. Termin alternativna medicina ni najbolj posrečen, saj poleg tega, da je včasih po krivici uporabljen v slabšalnem pomenu, neredko zajema tudi dejavnosti, ki jih opravljajo osebe brez strokovnih kompetenc.
Manualna terapija s celostnim pogledom na človeka
Refleksoterapijo, tako kot na primer npr. Bowenovo terapijo ali masaže, uvrščamo med manualne metode, za katere je značilno, da kot glavno terapevtsko orodje uporabljajo dotik (manus, roka), občasno tudi druge pripomočke, vendar nobenih preparatov ali zdravil. Manualna terapija je drug pogosto rabljen splošen naziv zanje, v ožjem smislu pa gre za tehnike, ki jih znotraj svoje specializacije izvajajo večinoma fizioterapevti.
Vse metode, ki človeka obravnavajo celostno, kot pretočno povezanost duševnih, telesnih, dednih in umskih procesov, imenujemo holistične. Mednje uvrščamo tudi refleksoterapijo, ki goji izrazito individualen pristop do reševanja psihosomatskih motenj. Ne osredotoča se zgolj na blaženje in odpravo simptomov, ampak skuša raziskati globlje, mnogokrat kompleksne in prepletene razloge za njihov nastanek. Vsaj toliko pomena kot simptomu, daje anamnezi, psihičnemu stanju osebe in njeni mentalni postavitvi. Zdravjetvorni učinki se tako kažejo kot manj izrazita ali odpravljena simptomatika, pa tudi kot večja splošna odpornost organizma in okrepljena pozitivna psihična naravnanost.
Od drugih manualnih tehnik se refleksoterapija razlikuje po tem, da do vseh anatomskih delov človekovega telesa – notranjih organov, mišic, skeleta, živčevja, žlez in drugih organskih sistemov, dostopa izključno s pritiskom na refleksne točke na stopalih, dlaneh, ušesih in obrazu. Kaj to pomeni v praksi? Ko želi refleksoterapevt na primer umiriti bolečino v ledvenem delu hrbtenice, ne manipulira hrbta, kot bi to storil maser, ampak poišče refleksne točke na stopalu, ki resonirajo z opisanim simptomom. Pri tem se v teoriji in praksi naslanja na zemljevid človeškega telesa oziroma njegovo pomanjšano projekcijo na podplatu oziroma hrbtni strani stopala (dlani, ušesa, obraza).
Z masažo ali pritiskom na refleksne točke v telo pošlje impulze, ki spodbudijo naravne regenerativne procese in telesu lastno sposobnost samo zdravljenja.
Poti iskanja ravnovesja, tlakovana z znanji naših prednikov
Sodobna refleksoterapija je podprta s številnimi raziskavami, v osnovi pa črpa iz dveh starodavnih vzhodnjaških konceptov: tradicionalne kitajske medicine (TKM) s teorijo meridijanov, petih elementov in bipolarnim konceptom jina in janga, ter jogijske veje indijske filozofije s teorijo nadijev in energetskih središč ali čaker. Obema je skupna ideja o energetskih kanalih kot prevodnikih informacij o stanju posameznih delov telesa in njihovi medsebojni soodvisnosti.
V zahodnem svetu uveljavljene komplementarne zdravilske metode, izhajajoče iz TKM, so tudi pri nas dobro poznane akupresura, akupunktura, tui-na masaža, med vadbami pa taijiquan in qigong.
Oba omenjena koncepta učita, da je človek neločljiv del narave, in tako kot slednja, ima tudi naše telo težnjo po ohranjanju stabilnega ravnovesja (homeostaza). To se običajno zamaje v primeru bolezni, poškodbe ali velike duševne obremenitve, in to je hkrati tudi trenutek, ko večina oseb prepozna potrebo po pomoči in išče ustrezno terapijo.
Zakaj se odločiti za refleksoterapijo
Pred drugimi sorodnimi terapijami in masažami ima refleksoterapija nekaj izrazitih prednosti. Prva je vsekakor dejstvo, da so stopala (dlani, ušesa, obraz), za razliko od drugih delov telesa, enostavno dostopna. To je razveseljujoč podatek za vse, ki imajo kakršenkoli pomislek v zvezi z izpostavljanjem golega telesa neznani osebi. Tu imamo v mislih predvsem starejšo populacijo, pa tudi osebe z versko pogojenimi zadržki in vse, ki se iz različnih razlogov sramujejo svojega telesa ali so zgolj zadržani po naravi.
Kot smo že omenili, refleksoterapevt ne uporablja nobenih pripomočkov, naprav ali orodij, zato lahko terapijo izvaja praktično kjerkoli, ne samo v salonu ali ordinaciji, ampak po potrebi tudi na domu starejše osebe, invalida ali v okviru institucije. Metoda je zelo uporabna tudi v primerih, ko se prizadetega dela telesa iz različnih razlogov ne moremo ali ne smemo dotikati, lahko pa ga nagovorimo posredno, z obravnavo pripadajočih refleksnih točk in con.
In ne nazadnje, refleksna samo masaža dlani je lahko enostavna, učinkovita in varna oblika preventivne rutine, ki nam je na voljo kadarkoli jo potrebujemo. Naučimo se je lahko že na krajšem tečaju, vendar pozor, ta nikakor ne nadomešča obravnave profesionalnega terapevta, katerega znanje in kompetence so mnogo širše.
Blagodejna moč refleksoterapije na zdravje in počutje
Učinke v tem prispevku predstavljene metode lahko v grobem razdelimo v pet sklopov:
Uravnava fiziološke procese vseh vitalnih organskih sistemov, od prebavil, živčevja, dihal, do mišično –skeletnega in endokrinega sistema ter pomaga pri različnih kroničnih in akutnih bolezenskih stanjih.
Pospešuje pretok limfe, krepi imunski sistem in spodbuja izločanje toksinov iz telesa.
Pomirja tesnobo, strah in stres ter cel spekter povezanih simptomov, kot so nespečnost, pomanjkanje libida, možganska megla, in drugi.
Omili bolečine, vezane na sindrome vzdraženosti spinalnega živčevja-
Sprošča energetske blokade, potlačena čustva in travme.
Dilema; stopalna refleksoterapija ali masaža stopal?
Čeprav sta za zunanjega opazovalca na prvi pogled zelo podobni, se razlikujeta v nekaj bistvenih podrobnostih. Ko se odločamo med obema, moramo odgovoriti na ključno vprašanje: Kakšen je naš namen, kaj želimo doseči?
Klasično masažo stopal lahko izvaja vsak maser ali katera druga oseba, in je prvenstveno namenja zmanjšanju napetosti, prekrvavitvi ter boljši regeneraciji mehkih tkiv, to je mišic, tetiv in okoliških tkiv. Uporabniku daje občutek sprostitve in ugodja, vendar je njen učinek razmeroma kratkotrajen.
Refleksoterpija je v domeni strokovno usposobljenega terapevta, ki s svojo veščino dotika refleksnih točk na stopalih ciljno, to je z namenom iskanja možnih virov psihosomatskih motenj in umiritve njihovih simptomov, nagovarja celo telo oziroma njegove posamezne dele. Deluje tako sprostitveno kot terapevtsko. Njen učinek je trajnejši, uporabnik pa ga zazna kot izboljšanje ali odpravo motnje, zaradi katere se je odločil za obravnavo.
Naslednjič se bomo posvetili nekaterim primerom iz prakse, pogledali, kako poteka prvi obisk, in odgovorili na najpogostejša vprašanja, s katerimi se srečujejo uporabniki.
AVTORICA ČLANKA JE JANJA LIPUŽIČ
Janja Lipužič je certificirana refleksoterapevtka z diplomo, ki se ukvarja z terapevtskimi tehnikami in sprostitvenimi metodami. Več o njej lahko najdete na njenem Facebok profilu ali z njo vzpostavite stik preko spletne strani.