Posameznik, ki stopi v novi svet, ki mu pravimo upokojitev, živi še od 20 do 25 let, kar je četrtina njegovega življenja. Upokojitev velja za pomembno tranzicijo v življenjskem poteku, pomeni rez z delovnim okoljem in je faza intenzivnega učenja.
Tako kot vsak drug prehod, tudi upokojitev povzroča spremembe, ki zahtevajo prilagoditev (tj. obvladovanje):
Sprememba časovne strukture: na novo oblikovan vsakdanjik, reorganizacija časa.
Izguba samopotrditve: ko nisi več zaposlen, morajo to nalogo prevzeti druge funkcije (npr. neplačane funkcije, varstvo vnukov ...).
Problematika vlog in delitev nalog je očitna zlasti v partnerstvih, v katerih je eden od partnerjev gospodinjil. Ta zdaj večjo pomoč partnerja pogosto občuti kot vdor v svoje področje.
Ni več nekaterih navad in običajev posameznika ali skupaj s partnerjem, ki so v vseh letih postale obredi.
Izguba službenega dela kot posebnega področja: služba pomeni del »lastnega življenja«, posebno področje, na katerem do določene stopnje sprejema odločitve, za katere je odgovoren.
Upokojitev kot začetek zadnjega življenjskega obdobja: soočenje s staranjem in lastno smrtnostjo.
Refleksija o sebi: ponovno postavljanje vprašanj o smislu. Kateri so moji cilji? Kako naj oblikujem to novo življenjsko obdobje? Ključnega pomena ni več vprašanje, kaj moram narediti, temveč, kaj želim.
Spremembe v materialnem položaju lahko pripeljejo do poslabšanja življenjskega standarda, ki ga je posameznik vajen.
Druge spremembe: zdravstvene težave, zmanjšanje telesnih zmožnosti, bolezen partnerja, spremembe v družinskem okolju, obveznosti zaradi varstva vnukov ipd.
V raziskavi so ugotovili, da je najpomembnejša naloga pri obvladanju prehoda v upokojitev nova organizacija vlog – na individualni ravni, na ravni partnerja in na ravni para.
Na individualni ravni gre za to, da posameznik izrabi svoj prosti čas tako, da mu to prinaša čim večje zadovoljstvo, da torej najde tak način za oblikovanje časa, ki je zanj zadovoljiv.
Možna strategija za to je, da razširi druge že obstoječe vloge. Posameznik ohrani svoja zanimanja in hobije oz. razširi te dejavnosti.
Prevzem novih vlog, kot je denimo vloga babice ali dedka, je nadaljnja možnost, kako izrabiti čas, ki je na voljo.
Tretja strategija je, da posameznik ohrani določene vidike zaposlitve. Pri tej obliki obvladovanja nadaljuje poklicno dejavnost, ki jo pogosto opravlja na črno. Tudi na povsem psihološki ravni lahko še naprej obstajajo elementi zaposlitve. »Po smislu se sploh ni nič spremenilo. Vseeno je, ali gre za pokojnino ali plačo. Denar prihaja na moj račun,« pravi eden od intervjuvancev.
Kot dopolnitev vam v branje toplo priporočam članek prof. dr. Ane Kranjc z naslovom Kako doseči polno življenje po upokojitvi na povezavi: http://www.utzo.si/wp-content/uploads/2015/09/Krajnc-Kakodosecipolnozivljenjepoupokojitvi.pdf
Povzeto po: Buchebner-Ferstl, S. (2010). Par v času prehoda v upokojitev. Andragoška spoznanja, 16, št. 1, str. 58-64.
Besedilo je nastalo v okviru vaj pri predmetu Izobraževanje starejših, ki se izvaja na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani.