Danes po vsem svetu praznujemo mednarodni dan kave - tega dišečega napitka, ki poganja naša jutra, klepete s prijatelji in trenutke sprostitve.
Ena vodilnih svetovnih pražarn kave, dunajski Julius Meinl, bo letos ta dan obeležila v sodelovanju z Inštitutom Jane Goodall Avstrija, ki bo za vsako naročilo premium kave Meinl do 31. oktobra 2021 v Tanzaniji posadil eno drevo.
Predvidevajo, da bodo uspeli posaditi kar 12.000 dreves. S pitjem kave lahko torej pomagamo tudi pri pogozdovanju.
Če to ni še en dober razlog več za skodelico odlične kave v službi, na poti domov ali s prijateljem!
Tako kot vsaka kava šteje vsak majhen korak na bolje
"Naš inštitut v skupnostih, ki živijo ob gozdovih in ob pomembnih habitatih šimpanzov, spodbuja kmetijsko gozdarstvo, da bi tako zmanjšali odvisnost lokalnega prebivalstva od lova in izsekavanja gozdov.
Izobražujemo jih o tem, kako vzpostaviti gozdne parcele, in jim priskrbimo sadike različnih dreves, ki obrodijo, kar prebivalcem zagotavlja vir hrane in dohodka. Več trajnostnih in donosnih majhnih podjetij pomeni boljši dostop do zdravstvene oskrbe, boljšo prehranjenost in manj stika med ljudmi in divjimi živalmi.
Zato z veseljem pričakujem mednarodni dan kave in naredili bomo vse, da bo podpora Juliusa Meinla našemu programu pogozdovanja dosegla izjemne rezultate," je povedala 87-letna Dr. Jane Goodall, ustanoviteljica Inštituta Jane Goodall in mirovna ambasadorka Združenih narodov.
Projekt pogozdovanja v Tanzaniji poleg predanosti družbeni in okoljski odgovornosti udejanja tudi osnovno filozofijo Juliusa Meinla, zaradi katere je 18,2 odstotka kave iz njihove proizvodnje pridelane na trajnosten način. Vreče iz jute, v katerih poteka transport surove (zelene) kave, popravljajo in uporabljajo, dokler je le mogoče; iščejo okolju prijaznejše načine transporta in embalažo; luščine, ki se med praženjem odlepijo od kavnih zrn, predelajo v pelete za ogrevanje; toploto, ki nastaja med praženjem kave, pa uporabljajo kot energijo za gretje in hlajenje pisarn, če naštejemo le nekaj njihovih trajnostnih praks.
"Naša filozofija je, da majhni trenutki pomenijo ogromno, da vsak trenutek, vsak posameznik in vsak majhen korak na bolje šteje, tako kot šteje vsako drevo. Pri nas je trajnost več kot beseda, zato želimo s konkretnimi dejanji in ukrepi prispevati k varovanju okolja, ohranjanju narave in izboljšanju položaja pridelovalcev kave. To je edina pot naprej," je prepričan Tomaž Milič, generalni direktor Julius Meinl Slovenija.
Povprečen Slovenec popije šest kilogramov kave na leto
Slovenci, ki se sicer lahko pohvalimo s približno 4.000 kavarnami, na leto spijemo v povprečju šest kilogramov kave na leto. V Evropi sicer vodijo severnjaki: Finci z 12 kilogrami kave na leto na prebivalca, Švedi z desetimi kilogrami ter Islandci in Danci z devetimi kilogrami kave na leto na prebivalca.
V kavarnah slovenski ljubitelji kave največkrat naročimo kavo espresso (od vseh kav na leto popijemo približno 330 ton Julis Meinl pražene kave), doma si pa najpogosteje kuhamo turško kavo in tudi kavo v kafetjeri.
Kava je več kot očitno nekaj, kar nas združuje vse države, saj imamo vsi prebivalci sveta tako zelo radi kavo, da prav kava zaseda drugo mesto med vsemi vrstami blaga, s katerim trgujemo. Prekaša jo samo surova nafta.
Si predstavljate življenje ali jutro brez kave? Psst, če ste odgovorili z ne, ne skrbite, niti približno niste edini. Ne pri nas, ne v svetu.