»Nedavno smo se zopet dobile prijateljice, ki se že leta dolgo družimo in se veselimo življenja. Vse smo pišoče upokojenke. Vsaka na svoj način. Nataša Žilevski, Marijana Starc in jaz debatiramo o marsičem,« nam je v elektronski pošti napisala Živka Komac in dodala še: »Večer je bil prijeten in nekdo nas je poimenoval, da smo kot Bidermajer šopek! Zadolžile smo se z "domačo nalogo", da vsaka napiše nekaj na temo Bidermajer. Tako vam danes pošiljam svojo "domačo nalogo", ki je nastala nedavnega večera. Upam, da vam bo všeč.
Prisrčen pozdrav z željo, da bi bil ves svet en sam dišeč šopek!«
Bidermajer
Na travniku življenja
cvetlice sem iskala,
da v šopku bi dehtele,
a mnoge so uvele.
Obstale so le tiste,
ki mi lepo dišijo
in še danes iste
v barvah govorijo.
V vazi časa se bohoti
pisan Bidermajer šopek
iz cvetov iz davnih let,
ko vsak je bil še popek.
S prijateljstvom je negovan,
z nesebičnostjo ovit,
z ljubeznijo je obsijan
in z zaupanjem zalit.
V šopku ima ime vsak cvet.
Tudi moje v njem se skriva.
Žarimo skupaj v naš svet
tudi, ko je hladna zima.
V vazi časa se bohoti
pisan šopek Bidermajer.
Ko čas mu stopil bo naproti
ga pokril bo črn šlajer.