Je naključje, če eno cepiv za koronavirus, ki jih od ene večjih farmacevtskih podjetji naroča EU pri starejših od 65 let deluje bistveno slabše kot pri mlajših? Ni, je še ena oblika starizma. Na starih omenjeno cepivo testirajo šele zdaj, saj bi sicer farmacevtska družba morala priznati, da je učinek cepiva za vse starostne skupine bistveno manjši, kot so deklarirali.
Starizem ni nedolžna reč, kot jo skušajo prikazati odločevalci, mediji in celo sami stari se z njim preveč radi sprijaznijo. Znanstveniki so celo ugotovili, da na stroške zdravstva bolj kot diskriminacija in negativni stereotipi vpliva negativno doživljanje sebe kot starega. Slovenija je na žalost ena redkih dežel, ki nima geriatrije. Na to veliko pomanjkljivost v knjigi Crescendo v istem duru ali o usodi starih na sončni strani Alp opozarja dr. Zvezdan Pirtošek in dodaja, da se nam to že maščuje, v prihodnje pa se nam bo še bolj. Tako pri nas kot še marsikje se dolgoživost razume skoraj izključno kot problem, v istem delu piše dr. Majda Pahor, kot nekaj, kar je treba reševati, in ne kot eden največjih civilizacijskih dosežkov.
Ob tem pa ne smemo spregledati, da niso vsi stari problem. Praviloma je težava le v revnih starih, ki si ne morejo privoščiti drage zasebne medicinske oskrbe ali nege, ki so odvisni od praviloma skromne pokojnine in morebitne dodatne pomoči, ki je sami ne zmorejo plačevati. Bogati samoplačniki nikogar ne motijo. Raziskave pa kažejo, da razlika med revnimi in bogatimi starimi še kako obstaja in se veča.
Kultura se v današnji stvarnosti z grožnjo in stigmo starosti spopada z zanikanjem v obliki spodbujanja kupovanja kozmetičnih, modnih ali farmacevtskih izdelkov, ki prikrivajo podobo starajočega se telesa. Promovira se tako imenovano uspešno staranje, ki sicer ne prinaša rešitev za pozno starost in smrt, poskuša pa prepričati z zanikanjem staranja in predvsem s spodbujanjem k nadaljnji potrošnji. Tako se utrjuje razlikovanje med ‚enimi‘, recimo še vedno mladimi, dejavnimi, zdravimi, produktivnimi in družbeno vključenimi, ter ‚drugimi‘, recimo starimi, ki so v obdobju vsesplošnega upada, kar je po mnenju nekaterih raziskovalcev najbolj razširjena oblika starizma. Ključne točke takšne najboljše možne starosti so dejavnost, avtonomija in odgovornost zase, odgovorno staranje pa je tisto, ki je skladno z neoliberalnimi cilji. S čimer se individualizira probleme z revščino, odvisnostjo in socialno osamitvijo, ki niso več videne kot posledica družbenih razmer.
Pri vseh obstoječih (ne ali anti)politikah glede skrbi za stare je ključno, da stari nimajo besede, zanje govorijo izvedenci, politiki, uradniki, praviloma srednjih let, srednjega ali višjega razreda, ki so več ali manj v službi interesov vladajoče politike. Avtor knjige Tomaž Gerdina ugotavlja, da je zato ključno za kakršnekoli emancipatorne dosežke po dosedanjih zgodovinskih izkušnjah novo samoorganiziranje starih. Če malo podrezamo v sedanjo krizo popularno imenovane podhranjenosti zdravstvenega in skrbstvenega kadra, nam ne liberalizem ne neoliberalizem ne ponujata prav nikakršnih rešitev. Razen tistih najbolj perverznih, da bodo v bolnišnicah in domovih za stare zaposlovali prostovoljce, upokojene zdravstvene delavce, študente, brezposelne, pojavil je je celo predlog, da bi lahko na pomoč priskočile ženske iz tako imenovanih azilnih domov ali centrov.
Zato ni dovolj, da se ob anemičnih, kruhoborskih in salonskih institucionalnih skrbnikih vedno znova zgolj odzivamo na vladne ukrepe, ki so praviloma povezani s krčenjem socialne države. In smo potem zadovoljni, ko nam to krčenje uspe malenkostno omiliti. Govorimo o starizmu, kažimo s prstom nanj, imenujmo krivce, ali kot je rekel Martin L. King: »Naše življenje gre h koncu, ko začnemo molčati o stvareh, ki so pomembne.«
*
Knjigo Crescendo v istem duru ali o usodi starih na sončni strani Alp je je konec leta 2020 izdal OPRO, zavod za aplikativne študije. Avtorji so Tomaž Gerdina, Zvezdan Pirtošek, Majda Pahor in Duša Hlade Zore. Razdeljena je v tri poglavja: Diagnoza Emšo, Oblastniki in obstranci in Kaj storiti. Obsega 115 strani formata A5. Za več informacij o knjigi in naročila lahko obiščete https://opro.si/izdelek/crescendo-v-istem-duru-o-usodi-starih-na-soncni-strani-alp/.