Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, je zato vredno pomisliti tudi na manj očitne znake preobremenjenosti. Psihična izčrpanost se namreč pogosto pokaže veliko prej, preden človek sam pri sebi prizna: »Ne zmorem več.«
1. Malenkosti vas spravijo iz tira
Nekdo vas nekaj vpraša ravno v napačnem trenutku. Telefon zazvoni. V trgovini je dolga vrsta. Doma ugotovite, da morate še obesiti perilo – in nenadoma se vam zdi, da je vsega preveč.
Ko smo psihično spočiti, imamo več prostora za vsakodnevne nevšečnosti. Ko smo dlje časa pod stresom, je ta prostor precej manjši. Razdražljivost je zato lahko eden od znakov preobremenjenosti, tudi pri ljudeh, ki svoje počutje sicer opisujejo z besedami: »Saj sem v redu, samo malo sem utrujen.«
To ne pomeni, da ste nenadoma postali nepotrpežljivi ali neprijazni. Smiselno pa se je vprašati, zakaj vas stvari, ki bi jih nekoč zlahka prenesli, zadnje čase tako hitro preplavijo.
Preberite tudi: Zaskrbljeni, obremenjeni? Poskusite s posebno tehniko dihanja, ki vas bo takoj pomirila
2. Ves čas ste utrujeni, vendar se težko zares spočijete
Telo je na kavču, misli pa še vedno delajo. Premlevate pogovor iz službe, sestavljate jutrišnji seznam obveznosti ali razmišljate o stvareh, ki bi jih morali urediti.
Počitek in psihična sprostitev nista nujno ista stvar. Lahko prespite dovolj ur in ste kljub temu izčrpani, če ste večino dneva napeti, zaskrbljeni ali miselno preobremenjeni.
Značilen znak je tudi občutek, da prosti čas ne prinese pravega olajšanja. Vikend mine, vi pa imate v nedeljo zvečer občutek, kot da se sploh niste ustavili.
3. Odlašate tudi z zelo preprostimi opravili
Odgovoriti morate na kratko elektronsko sporočilo. Poklicati zdravnika. Pospraviti nekaj stvari z mize. Oditi v trgovino. Objektivno gre za majhne naloge, toda v glavi se zdijo nenavadno velike.
Pri psihični izčrpanosti lahko trpijo pozornost, motivacija, sposobnost odločanja in organiziranja. Človek zato pogosto začne odlašati – ne zato, ker bi bil len, temveč ker že preprosto opravilo zahteva več miselnega napora kot običajno.
Če se zalotite, da deset minut razmišljate, ali bi nekaj naredili danes ali jutri, je morda bolj koristno vprašanje: Sem res nemotiviran ali sem preprosto preobremenjen?
Preberite tudi: Kaj pomeni zares živeti zase – in ne po pričakovanjih drugih
4. Stvari, ki so vas veselile, se vam zdijo kot še ena obveznost
Prijateljica vas povabi na kavo, vi pa si želite, da bi odpovedala. Knjiga, ki ste jo komaj čakali, že tedne leži na nočni omarici. Za sprehod, vrtnarjenje, kuhanje ali hobi, ki vas je običajno sprostil, nekako ni volje.
Včasih človek potrebuje samo mir in nekaj časa zase. Če pa zanimanje in veselje do stvari, ki so vam bile prej prijetne, vztrajno izginjata, je temu dobro nameniti pozornost.
Izguba zanimanja oziroma zadovoljstva je lahko tudi eden od simptomov depresije, zlasti kadar traja dlje časa in jo spremljajo potrtost, občutki brezupa, spremembe spanja ali apetita ter druge težave.
5. Težje se zberete in pogosteje pozabljate
Vstopite v sobo in pozabite, po kaj ste prišli. Isti odstavek preberete trikrat. Med pogovorom vam misli odtavajo, pri delu pa potrebujete več časa za stvari, ki ste jih nekoč opravili skoraj avtomatično.
Dolgotrajen stres lahko vpliva na pozornost, delovni spomin in sposobnost osredotočanja. Če je velik del naših miselnih zmogljivosti ves čas zaposlen s skrbmi in obveznostmi, jih ostane manj za nalogo, ki je pred nami.
Občasna pozabljivost je seveda povsem običajna. Če pa opažate izrazito ali nenadno spremembo spomina in zbranosti, je dobro pomisliti tudi na druge možne vzroke in se po potrebi pogovoriti z zdravnikom.
6. Vedno pogosteje si želite samo, da bi vas vsi pustili pri miru
Po napornem dnevu je želja po samoti lahko povsem zdrava. Toda pri psihični izčrpanosti se lahko začne človek postopoma umikati tudi ljudem, ob katerih se je prej dobro počutil.
Sporočila ostajajo neodgovorjena, telefonski klici postanejo naporni, druženja pa se zdijo kot nekaj, za kar morate zbrati dodatno energijo.
Umik je lahko način, s katerim si preobremenjeni možgani poskušajo zmanjšati količino dražljajev in zahtev. Težava nastane, če zaradi tega ostajamo sami prav takrat, ko bi nam podpora drugih lahko koristila.
Preberite tudi: Ko se zjutraj zbudite brez volje – en stavek, ki spremeni začetek dneva
Psihična izčrpanost ni diagnoza, je pa opozorilo
Vsak slab dan, utrujen večer ali odpovedano druženje še ne pomeni, da je z našim duševnim zdravjem nekaj narobe. Pomembnejši je vzorec: ali se je vaše počutje v zadnjih tednih spremenilo in ali vam zaradi tega vsakdanje življenje postaja težje?
Takrat ni nujno, da najprej potrebujete popolnoma nov življenjski slog. Včasih je prvi korak precej manjši: nekaj obveznosti odpovedati, prositi za pomoč, si dovoliti počitek brez slabe vesti, se pogovoriti z nekom, ki mu zaupate, ali ponovno vzpostaviti rutino spanja, gibanja in rednih obrokov.
Če izčrpanost, tesnoba, potrtost ali izguba zanimanja vztrajajo, se stopnjujejo ali pomembno vplivajo na vaše življenje, pa je smiseln pogovor z osebnim zdravnikom ali strokovnjakom za duševno zdravje. Ni treba čakati, da postane res hudo, da bi svoje počutje vzeli resno.