Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Inštituta Republike Slovenije (RS) za socialno varstvo je bilo leta 2023 v institucionalnem varstvu in pomoči na domu zaposlenih okoli 12.000 oskrbovalcev. Poleg tega je več kot 1700 ljudi vključenih v sistem kot oskrbovalci družinskih članov.
Na Ministrstvu za solidarno prihodnost ocenjujejo, da bo treba v prihodnjih letih dodati še približno 3500 zaposlenih, če želimo zagotoviti dostopno in kakovostno oskrbo.
»Zagotavljanje števila ustrezno usposobljenega kadra v skrbstvenih poklicih, zlasti na področju zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, je izziv v vseh razvitih državah, saj potrebe po teh storitvah naraščajo tudi zato, ker se bodo v prihodnjih letih upokojevale najštevilčnejše generacije zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu pri nas,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Dodajo, da kot pristojni za izvajanje Zakona o začasnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe (ZZUKDPSS) izvajajo več ukrepov v podporo izvajalcem z namenom pridobivanja dodatnih kadrov.
Preberite tudi: Dolgotrajna oskrba v Sloveniji: ključni izzivi in poti do rešitev
Osem ukrepov za rešitev kadrovske stiske
Sprejeti ZZUKDPSS iz leta 2024 uvaja osem ukrepov za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti izvajalcev socialnovarstvenih storitev, učinke teh ukrepov pa bo mogoče oceniti leta 2026:
1. Prvi ukrep je namenjen sofinanciranju stroškov, povezanih s pridobitvijo nacionalne poklicne kvalifikacije zaposlenega pri izvajalcu, in znaša do 3000 evrov na zaposlenega.
2. Drugi ukrep je sofinanciranje vključevanja prostovoljcev pri izvajalcih. Pričakuje se projekte za krepitev znanj in spretnosti prostovoljcev, ki ta znanja in spretnosti prenašajo tudi v svojo širšo socialno mrežo, posredno pa njihova prisotnost zmanjšuje obremenitev zaposlenih pri izvajalcih.
3. Izvajalcu se zagotovi tudi sofinanciranje stroškov dela zaposlenih, ki sodelujejo pri vzpostavitvi modela kakovosti in varnosti obravnave, prav tako se sofinancira tudi prilagoditev oziroma nadgradnja informacijskega sistema izvajalca za spremljanje teh kazalnikov. Sofinancirani so tudi stroški za usposabljanja zaposlenih za uporabo temu prilagojenega informacijskega sistema.
4. Finančna pomoč države je namenjena še posodobitvi in optimizaciji delovnih postopkov izvajalcev oziroma nakupu sodobnih tehnologij in pripomočkov za robotizirano, avtomatizirano oziroma avtonomno izvedbo postopkov za kakovostno in varno obravnavo uporabnikov.
5. Sofinanciran bo tudi integracijski program za na novo zaposlene osebe, ki nimajo državljanstva Republike Slovenije, za njihovo hitro in učinkovito integracijo v delovno in bivalno okolje ter hitro in učinkovito integracijo njihovih družinskih članov v bivalno okolje.
Preberite tudi: Dom starejših občanov v Ljubljani rešuje kadrovsko stisko z nepalskimi negovalkami in umetno inteligenco
6. Pomoč države izvajalcu v višini do 5000 evrov bo šla tudi za pridobitev izobrazbe za zaposlenega pri njem, kar je pogoj za zaposlitev na delovnem mestu na področju osnovne oskrbe, socialne oskrbe, zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije ali dolgotrajne oskrbe.
7. Sofinancirana bo tudi kadrovska štipendija dijakom zaključnega letnika rednega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja ter študentom zaključnega letnika študijskega programa do vključno 7. ravni po slovenskem ogrodju kvalifikacij. Prejemnik štipendije ne sme biti v delovnem razmerju niti prijavljen kot iskalec zaposlitve na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) in ne prejema sredstev za isti namen iz drugih javnih virov. Štipendija je namenjena za pridobitev izobrazbe v programih gastronomija, socialno delo, fizioterapija, delovna terapija, zdravstvena nega, specialna in rehabilitacijska pedagogika, socialna gerontologija, psihologija in kineziologija.
8. Država je namenila finančna sredstva tudi za dodatne naloge ZRSZ, ki jih ta izvaja v podporo zaposlovanju oseb, ki nimajo državljanstva Republike Slovenije ali držav članic EU, Švicarske konfederacije ali Evropskega gospodarskega prostora – torej državljanom tretjih držav.
Na ministrstvu še pojasnijo, da so našteti ukrepi financirani iz proračuna. Prihodek od prispevka za dolgotrajno oskrbo ne gre v ta namen, saj denar zbira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in je namenjen zgolj financiranju storitev dolgotrajne oskrbe.
Ali se bo oskrbovalec znal sporazumeti z oskrbovancem?
Čeprav se mnogi sprašujejo, ali je pri skrbi za starejše sploh mogoče uporabiti tujo delovno silo – saj je komunikacija v materinščini zelo pomembna – država že odpira vrata tuji delovni pomoči. Zakon o dolgotrajni oskrbi določa zahtevano minimalno raven znanja jezika B1 (dostojna komunikacija z uporabniki – tudi o vsakodnevnih potrebah in osnovnih zdravstvenih težavah) za delovna mesta z neposrednim stikom z uporabniki in A2 (zelo osnovno sporazumevanje) tam, kjer tega stika ni.
»Tuja delovna sila je ena izmed možnosti,« priznavajo na ministrstvu, kjer hkrati poudarjajo, da skušajo obstoječi kader razbremeniti tudi s pomočjo sodobnih tehnologij, ki bi zaposlenim omogočile več časa za neposredno delo z uporabniki.
Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bil leta 2024 delež tujih delavcev v domovih in posebnih zavodih skoraj 6 %. Večina prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, manjši, rastoč delež pa tudi iz Indije, Nepala, Bangladeša in nekaterih vzhodnoevropskih držav. Negovalke s še slabim znanjem jezika se z oskrbovanci sporazumevajo s pomočjo žepnih pripomočkov – prevajalnikov.
Iščejo se prostovoljci
V nekaterih domovih starejših občanov si za manj zahtevna dela, kot so pomoč pri vsakodnevnih drobnih opravilih, spremstvo pri nakupih, na izletih in zabavah ali pa samo za druženje, pomagajo tudi s prostovoljci. Na spletnem portalu seniordela.si so nam povedali, da je bil odziv na oglase za pomoč starejšim osebam vedno številen.
»Po tovrstnih storitvah povprašujejo predvsem zasebniki, ki iščejo pomoč pri oskrbi svojih staršev, v zadnjem času pa se na nas obračajo tudi nekateri domovi za starejše,« nam je dejal Mitja Pajek iz portala seniordela.si.
Zasebni oskrbovalci običajno delajo prek podjetij – ponudnikov, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo, ali prek podjemne pogodbe oziroma svojega s. p., številna pa je po informacijah s terena tudi flota (bolj ali manj usposobljenih) oskrbovalcev, ki delajo »na črno«.
Plača – glavni razlog za pomanjkanje kadra?
Ker je denar oziroma plača za večino pač glavna spodbuda, da se odločijo za nek poklic, smo skušali dobiti odgovor tudi na vprašanje, koliko zasluži oskrbovalec, a vsaj približnega zneska oziroma enotnega odgovora ni bilo mogoče dobiti. Plače so odvisne od profila, ravni izobrazbe in kolektivnih pogodb za posamezno dejavnost. V socialnem varstvu se uvrščajo v plačno skupino F, zaposleni pa nenehno opozarjajo, da je vrednotenje njihovega dela prenizko glede na obremenitve.
Prav višina plače pa bo, ob siceršnji zahtevnosti dela, ključen dejavnik pri tem, ali se bodo mladi odločali za te poklice oziroma ali bomo v prihodnje lahko (z domačim kadrom) zapolnili delovna mesta v sistemu dolgotrajne oskrbe.
Pri tem raziskave, kot navajajo na Ministrstvu za solidarno prihodnost, kažejo, da je le približno 5 % anketirancev navedlo, da imajo namero še naprej delati v skrbstvenem poklicu, ki ga opravljajo, medtem ko je več kot polovica (53 %) anketirancev že resno razmišljala o tem, da bi v prihodnjih šestih mesecih zapustili svoje delovno mesto.
Preberite tudi: Dvig urne postavke za dolgotrajno oskrbo: pomemben korak k bolj dostojnemu delu
Zakaj štipendije niso zanimive?
Zanimivo je, da tudi na Ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP) ugotavljajo, da je interes štipendistov za pridobitev štipendije razmeroma nizek, kar gre povezovati tudi z dejstvom, da se v skladu z ZZUKDPSS štipendiranje zagotavlja zgolj za zaključni letnik šolanja oziroma študija, saj daljše štipendiranje zaradi začasnega izvajanja ZZUKDPSS ni bilo možno.
Na ministrstvu sicer predvidevajo, da bi se interes štipendistov verjetno povečal v primeru, da bi bila kadrovska štipendija višja.
Zaskrbljujoče pa je predvsem dejstvo, da mladi interesa za delo na področju dolgotrajne oskrbe niti nimajo, kar gre povezovati predvsem z nizkimi plačami, visokimi psihofizičnimi obremenitvami pri delu, dejstvom, da delo poteka neprekinjeno 24 ur dnevno vse dni v letu, pa tudi omejenimi možnostmi napredovanja in kariernega razvoja.
Sistem dolgotrajne oskrbe je tu, oskrbovalnega kadra pa ni
Tudi podatki Zavoda za zaposlovanje niso nič kaj spodbudni: med registriranimi brezposelnimi osebami z izobrazbo s področja zdravstvene nege je manj kot 2 % iskalcev zaposlitve.
Zaradi obremenitev v storitvah oskrbe starejših je bila po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje povprečna izguba delovnih dni na zaposlenega zaradi bolniške odsotnosti v letu 2022 kar 31,2 dneva.
Kljub vsem naštetim ukrepom ti očitno ne zadostujejo. Čakalne dobe se podaljšujejo, izvajalci socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu so zaradi prezasedenosti oziroma pomanjkanja kadra v letu 2023 zavrnili najmanj 320 oseb, ki so izrazile željo po vključitvi v storitev in bile do te tudi upravičene. Po podatkih MSP pa je v slovenskih domovih za starejše zaradi manjka kadra nezasedenih preko 400 postelj.
Dosedanje izkušnje z izvajanjem sistema
Vprašanje smo naslovili na Ministrstvo za solidarno prihodnost, kjer »diplomatsko« priznavajo, da se pri uvajanju in izvajanju tako kompleksnega sistema, kot je dolgotrajna oskrba, soočajo s »številnimi izzivi«, ki jih »naslavljajo sproti in v tesnem sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki«.
Gre za uvajanje novega sistema, ki vključuje vzpostavitev novih struktur (vstopne točke, blagajna DO ipd.), profilov (npr. svetovalec za DO), storitev (storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti), načinov in metod dela (na primer enotno ocenjevanje upravičenosti), financiranja in podobno.
Preberite tudi: Kako se s sistemom dolgotrajne oskrbe spoprijemajo na vstopnih točkah v centrih za socialno delo
Ključna vloga informacijskega sistema
Med največje izzive poleg kadrovskih gotovo sodi tudi vzpostavitev celovitega informacijskega sistema DO, ki bo vse deležnike v dolgotrajni oskrbi povezal v enoten sistem. Ta tehnološki okvir je ključnega pomena za zagotovitev pretoka informacij med različnimi ravnmi in izvajalci, kar bo omogočilo boljšo koordinacijo in hitrejše odzivanje na potrebe uporabnikov, pomeni pa korenit poseg v delovanje deležnikov, ki se v sistem dolgotrajne oskrbe vključujejo.
Kot so nam pred dnevi sporočili z Ministrstva za solidarno prihodnost, poteka razvoj informacijskega sistema za dolgotrajno oskrbo po več fazah. Trenutno je v zaključevanju prva faza, ki je namenjena vstopnim točkam na centrih za socialno delo in bo pokrivala celoten proces od uveljavljanja, ocenjevanja do odločanja o pravici do dolgotrajne oskrbe ter spremljanja izvajanja dolgotrajne oskrbe. Sistem te dni testirajo, delovati pa naj bi začel »v kratkem«.
Na ministrstvu so še dodali, da se nekatere pravice v okviru sistema DO sicer izvajajo že nekaj časa, preden je nov zakon sploh začel veljati. Vanj je, kot pravijo, že vključenih okoli 1800 oskrbovalcev družinskega člana (prej znanih kot družinski pomočniki, zdaj preimenovani v oskrbovalce družinskega člana) in več kot 5000 uporabnikov storitve e-oskrbe.
_____________________________________________________
Zavod Mojaleta.si izvaja pobudo, ki jo podpira Inštitut za odprto družbo – Sofija in jo sofinancira Evropska unija v okviru projekta Odpornost medijev. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča njihovih avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije, Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA) ali Inštituta za odprto družbo – Sofija (OSIS). Niti Evropska unija, niti EACEA niti OSIS ne morejo biti odgovorni zanje.