Dr. Dušana Findeisen: V Sloveniji se ne učimo dovolj, kako biti drug z drugim

Zdaj, v času našega dragega covida-19 - dragega, saj smo se že kar navadili, da nas obkroža - šele zdaj vidimo, kako pomembno je, da nekdo kot Slovenska Univerza za tretje življenjsko obdobje verjame v razvoj starejših. Intervju Alenke Zgonik z dr. Dušano Findeisen je usmerjen v prikaz pomena gibanja “Znaš, nauči drugega”.
V tretjem življenjskem obdobju pa se človek končno uči sam zase in uči se svobodno. (foto: freepik.com)
V tretjem življenjskem obdobju pa se človek končno uči sam zase in uči se svobodno. (foto: freepik.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Zakaj je izobraževanje/učenje za starejše pomembno, zdaj, ko ne opravljajo več poklicnega dela?

Naj odgovorim s povratnim vprašanjem. Zakaj je izobraževanje pomembno za kogarkoli med nami? Zakaj in čemu se danes učimo, ko nismo več v šoli? Preprosto zato, da preživimo in živimo. Ko se prenehamo učiti in se zatečemo v misel, da že vse  znamo in da vse vemo, ko pride do takšnega zloma motivacije, je z nami konec. Učimo se zato, ker imamo nov način proizvajanja in  nove načine življenja drug z drugim. Nove tehnologije prinašajo številne odgovore, pa tudi številna vprašanja. Skupaj z našimi starejšimi študenti smo, denimo, vstopili na področje računalniškega programiranja (zaradi  Erasmusovega projekta Srebrna koda). Sama sem se ta mesec učila tudi o digitalnem marketingu, pa o nastanku azilnega prava v času francoske revolucije. Morala sem prebrati  dve deli o tem, kako snemamo dokumentarne filme, nekaj malega o racionalizmu milanske arhitekture zaradi poti na transnacionalno srečanje v  glavno mesto Lombardije. Študirala pa sem tudi manj vesele reči, na primer tisto  o regurgitaciji srčne krvi, o posegih na odprtem srcu. Najtrši oreh je bilo ta mesec preučevanje koncepta evropske identitete. O njej vsi govorimo, pa sploh vemo, kaj to je? V vročih dneh v preteklem poletju sem se naučila pripraviti hladno kremno juho Vichyssoise in spoznala sem zgodovino tega recepta. Marsičesa sem se naučila tudi nenamensko. Tako, da sem šla na koncert ali v gledališče. Tako, da sem potovala v Milano,  da sem se družila  z vrstniki in z mlajšimi ljudmi in vstopala v njihove svetove. To znanje sem pridobila z učenjem in izobraževanjem, namenskim učenjem, s postopnim doseganjem ciljev. Nihče ne more ostati zadaj, si privoščiti, da bi svet napredoval, sam pa bi ostal nepomičen, zadaj.

Čemu se  ljudje učimo?  Da vemo, da znamo nekaj narediti, da znamo živeti  drug z drugim. V Sloveniji, zanimivo, prednjači učenje za to, da znamo nekaj narediti.To se nam zdi najpomembnejše, zaostajamo pa  v učenju in izobraževanju, ki nas uči biti drug z drugim. Zato so v tretjem življenjskem obdobju pomembni programi, kot so Medsebojni odnosi-transakcijska analiza, Babica in dedek za današnji čas, Ustna zgodovina itd., ki nas učijo, kako živeti skupaj, kako delati skupaj.

Naj se zdaj  vrnem k vašemu vprašanju in nanj odgovorim. Izobraževanje starejših je potrebno (ni le prednost, je nuja!) za starejše same in za skupnost, za njihov krog prijateljev, za lokalno skupnost, za sodelovanje v družbi in odločanje. Pomembno pa je tudi zaradi učenja samega. Končno, spet! V tretjem življenjskem obdobju se učimo če imamo učenje radi, in naš cilj pri tem je lahko tudi učenje samo. To se navadno težko razume.

V čem se izobraževanje starejših razlikuje od izobraževanja mlajših?

Na to vprašanje bi vam najbolje odgovorila kolegica Ana Krajnc, profesorica andragogike. V eni naših monografij "Posebnosti izobraževanja starejših",  popiše različne motive učenja, ki vodijo otroke, šolarje, dijake, študente, aktivne srednje stare, starejše v tretjem življenjskem obdobju pri učenju. Pove, da je otrok izjemno vedoželjen, radoveden, da sta vedoželjnost in hitro učenje pogoj za to, da otrok preživi. Vsega se mora naučiti v kratkem času. Opazovati, delati, govoriti, uveljavljati svoje želje in uganiti, kaj drugi od njega pričakujejo. Pri tem je vesel vsega, kar obvlada. Ko gredo otroci v vrtec, so še razmeroma svobodni v odkrivanju sveta, ko pridejo v šolo, jih ukalupimo. Učijo se, da bo mamica vesela, da bo očka zadovoljen, da jih bo učiteljica imela rada, da bodo dobili čebelico. Še na fakulteti se naši študenti učijo za izpite in ocene. »Profesorica ali bo to na izpitu?« je pogosto vprašanje, ki ga dobimo predavatelji.  V odraslosti so vse druge naloge pomembnejše od izobraževanja: skrb za otroke, družino, službena potovanja, gradnja doma. V tretjem življenjskem obdobju pa se človek končno uči sam zase in uči se svobodno. Od tod tudi velika zahtevnost  študentov  univerze za tretje življenjsko obdobje. Učijo se le, če jih učenje veseli in le tistega, kar imajo radi. Zmeraj bi moralo biti tako, če naj bo učenje uspešno. 

S kakšnim namenom je nastalo gibanje „Znaš, nauči drugega“?

V  družbi  znanja je šolskih poslopij, učiteljev, celo tehnologije premalo za vse potrebe po znanju. Dovolj nam je bilo čakati na čas, ko bo država namenila sredstva širokemu računalniškemu opismenjevanju starejših. Računalništvo je kot vesolje, brezkončno in računalniške spretnosti si najbolje predajamo drug drugemu. Študenti na fakulteti, sodelavci med seboj, starejši pa?  To znanje  potrebujejo v vsakdanjem življenju,  da vzdržujejo stike s prijatelji in družino, da poglobijo znanje, da si ustvarijo novo poklicno pot, da vstopajo v e-upravo, e-komunikacijo, e-gospodarstvo, da se ne znajdejo na robu informatizirane družbe. Ko smo ustvarjali gibanje “Znaš, nauči drugega”, smo se naslonili na izkušnjo. Zato smo se naslonili na primer “Each-One-Teach-One”, na primer opismenjevanja v Indiji in drugod. Kdor se nečesa nauči, znanje preda drugemu. V nekaj mesecih so se milijoni nepismenih naučili pisati. Mi smo hoteli ustvariti medgeneracijske ali vrstniške pare, ki drug drugemu predajo računalniško in drugo znanje, mi (univerza) pa stojimo v ozadju s vsem, kar je potrebno. Smo nekakšen "tretji, izključeni partner" v teh razmerjih. Kmalu smo gibanje prenesli na številne univerze za tretje življenjsko obdobje po  Sloveniji, v naše medgeneracijske centre  in ga razširili tudi na podjetja.

Dr. Dušana Findeisen vodi Inštitut za raziskovanje in razvoj izobraževanja pri SUTŽO
Z izobraževanjem starejših, ki ga je prva uvedla v Federativno Jugoslavijo, se ukvarja že več desetletij. Bila je izvedenka Age Platform Europe in zunanja izvedenka Evropske komisije za izobraževanje starejših. Je ustanoviteljica Šole za tretje življenjsko obdobje leta 1984 in so-ustanoviteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, podpredsenica obdonavskega združenja DANET, avtorica več monografij in več sto člankov ter so-avtorica več kot 25 evropskih projektov na temo družbeno angažiranega izobraževanja in družbeno angažirane umetnosti starejših.

Morda te zanima tudi:

SPLETNA UNIVERZA: Cikel predavanj na UTŽO Ljubljana

Pridružite se vedoželjni in učeči digitalni skupnosti n...

Opozarjamo: Ste tudi vi prejeli izsiljevalsko sporočilo?

V zadnjih dneh so mnogi prejeli spletno izsiljevalsko s...

Tedni vseživljenjskega učenja ozaveščajo tudi o zdravju

»Stari se morajo danes največ učiti.« (Ana Kranjc)

Dobra novica: Upokojenci, pokojnina bo višja!

Upokojencem se z letošnjim decembrom obetajo višje poko...

Česa in kako se učijo starejši študenti

Študenti Slovenske univerze za tretje življenjsko obdob...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Irena Dolinšek - IR1

Irena Dolinšek - IR1
upokojena organizatorka dogodkov


"Ljudje se moramo čim prej otresti strahu pred staranjem in delom življenja v penziji! Pomembno je, da sprejemamo vse stopnje razvoja v svojem življenju in izkoristimo njihove prednosti, saj je teh v vsakem obdobju življenja veliko, če jih le vidiš."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2020 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.