Letos so naziv najbolj inovativnega živila dobili vlečeno testo, linija tofu izdelkov, jogurt s konopljenim oljem, ječmenov kruh, predpakirane solate ter začimbe, žita za zajtrk (iz ajde, bučnih, sezamovih in sončničnih semen, granole iz kaljenih semen ter semen indijskega trpotca) ter pusti sveži sir z manj maščobami.
Osnovni namen izbora inovativnih živil je spodbujati slovenske proizvajalce živil pri razvoju novih ali preoblikovanju obstoječih živil, da bi dosegli ugodnejšo prehransko sestavo in druge prednosti za potrošnike. Projekt je bil sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje RS v okviru programa varovanja in krepitve zdravja.
Čeprav imajo nova živila pogosto prednosti za potrošnika, je njihova pot do uporabnikov pogosto težka in povezana z velikimi vlaganji. Da bi po eni strani potrošnikom predstavili izstopajoča na novo lansirana živila, po drugi strani pa podprli inovativnost živilske industrije, je Inštitut za nutricionistiko tudi letos pripravil izbor najbolj inovativnih živil. Polovica vseh prispelih predlogov je bila podana s strani proizvajalcev. Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje: »Gre za nadaljevanje projekta, ki smo ga na Inštitutu za nutricionistiko začeli pred tremi leti. Namen projekta je spodbujali inovativnost pri razvoju živil med domačimi proizvajalci in na ta način potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil z več vidikov: ugodnejša prehranska sestava in prijaznost potrošniku ter okolju. Temu je bilo prilagojeno tudi ocenjevanje živil. V prvi vrsti smo upoštevali prehransko sestavo živil, saj s projektom želimo spodbuditi ponudbo živil, ki so še posebej koristna za zdravje. V nadaljevanju so bili pri izboru upoštevani še drugi vidiki inovativnosti. Število prijav je bilo primerljivo s prejšnjim letom, a precej nižje kot pri prvem razpisu leta 2015. Rezultati izbora kažejo na to, da se slovenski proizvajalci živil trudijo potrošniku ponuditi izboljšana in kakovostna živila.«
Izbor najbolj inovativnih živil je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, ki je pripravila tudi strokovno utemeljitev izbora. Anita Kušar iz Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje: »Vrednotenje inovativnosti prijavljenih živil temelji na prehranski sestavi živil. Slaba tretjina predlaganih živil ni dosegla ocene za ožji izbor, med preostalimi pa smo poleg dosežene ocene profiliranja upoštevali še druge vidike inovativnosti.«
Projekt Najbolj inovativna živila sofinancira Ministrstvo za zdravje. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pravi, da tako lahko hitro in enostavno dosežemo velik učinek na izboljšanje prehranjevanja prebivalcev in vplivamo na manjšo obolevnost za sodobnimi civilizacijskimi boleznimi. »Z vse večjo ozaveščenostjo potrošnikov o kakovosti in prednosti teh živil za zdravje postajajo ti izdelki tudi vse večja poslovna priložnost od katere bomo imeli koristi vsi. Z vsemi naštetimi aktivnostmi uresničujemo Nacionalni program "Dober tek Slovenija - Zdravo uživaj in več gibaj " v vsakdanjem življenju, s ciljem, da se bomo vsi prebivalci boljše prehranjevali, se več gibali, manj zbolevali ter s tem povečali kakovost življenja in blaginjo,« za konec pove Kolar Celarčeva.