Žlahtne narečne posebnosti pa sploh izginjajo iz našega besednjaka!
Še pred dvajsetimi leti so starejši ljudje v okolici Rogaške Slatine vedeli, kaj pomeni beseda rancale, danes ne ve nihče več. Koliko jih je še, ki govorijo pristno žirovščino? Bolj malo, če sploh kdo.
Slovenski jezik je bil na udaru ves čas, zlasti še po zadnji svetovni vojni. Srbohrvaščina se je (ne le preko kletvic in prostaških besed) vedno bolj mešala z našim materinim jezikom. Kar oblastnikom ni uspelo doseči s skupnimi jêdri leta 1980, ko so v Beogradu poskušali poenotiti učno-vzgojni programi v celi državi, nam- petindvajset let po osamosvojitvi- vdira v mehko jezikovno jedro na bolj mehak način skozi stranska vrata. Radijske postaje, zlasti ena med njimi, noč in dan vrti malodane zgolj in samo hrvaške pesmi. Vsiljiva muzika nam je že tako prišla v ušesa, da se tisti, ki jo radi poslušajo, sploh ne zavedajo več, da se krčevito oklepajo nečesa, kar niti pod razno ni del slovenske tradicije. Še huje: ko jim rečem, naj naštejejo nekaj najlepših slovenskih pesmi, začnejo naštevati te- tuje!
Slovensko javnost je te dni dodobra razburila vest o še eni izprijenosti, ki naivne Slovence posiljuje s hrvaščino. Skrajno nenavadni (satanistični) kult Zdrava Atmosfera svoje številčne člane spodbuja, naj molijo in častijo svojega guruja - v ''božanskem'' hrvaškem jeziku. Tisti, ki uboga takšne bizarne ukaze ni le nor, temveč mora imeti tudi popolnoma oprane možgane. Člani te združbe so poskušali ne le jezikovno, tudi drugače, vplivati celo na otroke, ki so jih pod krinko dobrodelnosti odpeljali na morje.
Se še spomnite, kolikokrat smo se že držali za glavo, ko so nas trgovci razveseljevali z reklamami v polomljeni slovenščini?
A to še zdaleč ni vsa zgodba o mrcvarjenju slovenskega jezika. Tisti, ki imate ''facebook'' se z mačehovskim odnosom do njega srečujete malodane vsak dan. Včasih se mi zdi, kot bi moji sodržavljani na materinščino čisto pozabili! Ena takšnih besed, ki mi že nekaj časa dviguje pritisk je respect (spoštovanje). Snobovski Slovenceljni jo uporabljajo za vse, kar jim je všeč in kar lajkajo (všečkajo).
Pred dnevi, ko sem slišala Mico robantiti nad možem, nisem vedela, naj se jezim ali smejim. Takole je robantila:''Je prišel domov nadrinkan, da je komaj stal na nogah!''
Obstala sem odprtih ust!
Ko začnejo poslovenjene tujke uporabljati tudi starejši, se bliža konec sveta!
Pa teh spakedrank, ki se množijo kot morski prašički, je iz dneva v dan več: skenslat (odstranit), zdelitat (pobrisat), lajkat (všečkat), vokat (sprehajat psa), esemesat (povedati na kratko), drink(pijača), kofi (kava), memorirat (zapomniti si)….
Besede, kot so na primer internet, multimedia, drive-in restavracija, lizing, roaming, monitor, CD, DVD, e-mail, virtualna realnost, server, skener, kurzor, ikona…so že tako in tako postale ''naše''….
Drži, da se jezik nenehno razvija, dopolnjuje, raste! Kdo danes še pomni besede kot so abrnk, škundra, modounca, ajmar, birtah, cikar, fržmagat, garbat, gare, hosta, jejnat, kamra, klipsna, lon, tekuj, vrhač….in preštevilne druge, ki sem jih še slišala, ko sem obiskovala starejše in poslušala njihove zgodbe o starih časih?
O tujkah, ki vdirajo v slovenščino in iz nje izpodrivajo žlahtnost in domačnost, si lahko mislite karkoli.
Vseeno pa vas prosim- in to zelo lepo: če se slučajno srečamo, srčno upam, da mi ne boste pokvarili dneva s tem, da mi boste rekli, da vokate psa. Če ne drugega- zabolelo me bo srca, pa vse tisto, kar bi vam želela prijaznega reči, bo obtičalo v grlu.