Debelost je bolezen, ki se začne, ko naša telesna teže preseže ITM 25. ITM (indeks telesne mase) je številka, ki pove, kako blizu optimalne je naša telesna teža. Pri normalno hranjenem človeku znaša ITM med 18,5 in 24,9 – kar velja za optimalno. Kar je pod to vrednostjo, pomeni podhranjenost, kar je nad, pa prekomerno hranjenost oziroma debelost 1. stopnje. ITM izračunamo tako, da telesno težo v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih. Pri 175 centimetrov visoki osebi, ki tehta 65 kilogramov, znaša ITM: 65/(1,75 x 1,75), kar je 21,2. Izračun ne velja za trenirane športnike z veliko mišične mase. Čeprav je ITM izračun zelo posplošen, ga v zdravstvu uporabljajo kot izhodišče za oceno stanja posameznika. ITM 27 in več pomeni debelost 2. stopnje, ITM 30 in več pa debelost 3. stopnje.
Še pred stoletjem debelosti skoraj nismo poznali. Razmahnila se je s poceni, hitro pripravljeno in visoko kalorično hrano ter sedečim načinom življenja. Prehranska industrija je v tem času napredovala in postala oglaševalsko izjemno spretna. Prepričala nas je , da v zameno za udobje posegamo po predelanih živilih ter zelenjavi, ki na poti do nas prepotuje na stotine kilometrov, svežino pa ohrani zahvaljujoč kemičnim kopelim in hladilnicam.
Slovenci smo po debelosti v evropski sredini. Po podatkih raziskave CINDI Health Monitor iz leta 2004 je imela polovica Slovencev prekomerno telesno težo. V tem času se je mnogo spremenilo, predvsem osveščenost o pomenu vzdrževanja primerne telesne teže ter redne telesne aktivnosti. Slednja bi po ocenah študij prezgodnjo umrljivost lahko zmanjšala za več kot za 7 odstotkov, kar je še enkrat več, kot bi jo zmanjšala odprava debelosti.
In kaj statistika o kilogramih Slovencev pravi danes? Na prvo pogled je jasno, da ne spadamo (več) med evropske »debeluhe«. Predebelih je 23 odstotkov deklic in 28 odstotkov dečkov, kar je tik nad povprečjem držav članic OECD (podatki iz leta 2013). Sicer so med otroci najdebelejši Grki (prekomerno telesno težo ima 44 odstotkov dečkov in 38 odstotkov deklic. Več kilogramov kot naši jih imajo (med drugimi) tudi italijanski, španski, portugalski, britanski in ameriški otroci. Pri vseh se delež predebeli dečkov giblje nad 30 odstotkov, delež predebelih deklic pa nad 25 odstotkov. Najbolj vitki otroci so v Belgiji, Norveški, Nemčiji, Češki in Nizozemski - delež predebelih pri deklicah ne preseže 16 odstotkov, pri dečkih pa ne 17 odstotkov.
Kako pa kaže pri odraslih? Predebelih je 18,3 odstotka Slovencev, kar je tik pod povprečjem držav članic OECD, ki znaša 19 odstotkov. Kilogrami najbolj »nagajajo« Američanom, Mehičanom, Novozelandcem, Madžarom in Avstralcem – delež predebelih znaša od 28 do 35 odstotkov. Z vitkostjo se ponašajo Norvežani, Italijani, Švicarji, Nizozemci, Švedi in Avstrijci, kjer delež predebelih odraslih znaša manj kot 13 odstotkov.
Viri:
CINDI
NIJZ
WHO
OEDC , 2013