Goljufi nenehno izpopolnjujejo svoje veščine zavajanja uporabnikov na spletu. Poleg izvirnih strategij in dovršenih lažnih sporočil ter lažnih spletnih trgovin, so pri izbiri besed postali še bolj prefinjeni. Zavedanje uporabnikov o pomenu spletne varnosti je v porastu, kar pomeni, da za uspešno prevaro ni več dovolj le slabo ponarejen e-mail v nerodni slovenščini. Goljufi zdaj s pomočjo programov za prevajanje in drugih tehnoloških zmogljivosti kadarkoli prevedejo besedila v brezhibno slovenščino. Zato pa moramo biti uporabniki toliko bolj pozorni na njihove trike in izgovore, s katerimi nas skušajo zvabiti v past.
Neprestano se pretvarjajo – najpogosteje se izdajajo za dostavna podjetja, banke in druge institucije, pri čemer se pogosto predstavljajo kot finančni svetovalci, ki želijo, da uporabniki investirajo denar. Postavljajo tudi lažne spletne trgovine in se izdajajo za lokalne distributerje priznanih blagovnih znamk oblačil in obutve, saj vedo, da bo "lokalna nota" botrovala v večjem številu potencialnih žrtev prevare.
Strnili smo seznam najpogosteje uporabljenih izgovorov spletnih goljufov v letu 2023:
»Nismo mogli dostaviti pošiljke zaradi nepopolnega naslova.«
Verjetno ni posameznika, ki v času velikih popustov in prazničnih nakupov, ni prejel vsaj enega lažnega sporočila v imenu Pošte in drugih dostavnih podjetjih. Sporočila so zahtevala vpis podatkov kreditne kartice prek povezave, pod krinko posodobitve naslova. Če je uporabnik sporočilo zamenjal z resničnim, pa je svoje podatke posredoval goljufom, ki so mu lahko z računa ukradli denar. Zapomnite si: dostavna podjetja nikoli ne zahtevajo, da prek povezave vpišete podatke svoje kreditne kartice. Če prejmete sporočilo, ki to od vas zahteva, ste lahko prepričani, da gre za prevaro.
FOTO: Lažno sporočilo v imenu Pošte.
»Odkrili smo nenavadno dejavnost na vašem bančnem računu. Prijavite se tukaj.«
Še ena izmed pretkanih laži – tokrat v imenu različnih bank in ne glede na to ali ste njihov komitent ali ne. Masovno razpošiljajo sporočila, ki zahtevajo vpis podatkov prek povezave, pod pretvezo, da je nekaj narobe z vašim računom. A mirno, želijo vas le prestrašiti. Banke od vas nikoli ne bodo zahtevale, da prek povezave vpišete podatke kreditne kartice ali podatke za dostop do spletne banke. Sporočila prav tako ne boste prejeli od banke, s katero ne poslujete. Zato lahko vsako tako sporočilo mirno izbrišete, v spletno banko pa vsekakor vedno vstopajte le prek uradne aplikacije in ne prek prejetih povezav.
FOTO: Smishing sporočilo za krajo podatkov v imenu banke.
"Sprožili bomo sodni pregon proti vam."
Želijo vas prestrašiti, ko vam pišejo v imenu policije. Navajajo izmišljene prekrške, obtožijo vas celo pedofilije in vas nagovarjajo, da odgovorite na sporočilo. V naslednjem koraku pa ponudijo možnost plačila globe v izogib nadaljnjim postopkom. Če uporabnik nakaže denar, se kar naenkrat pojavijo novi stroški, ki jim ni konca. A ne skrbite, gre za lažno sporočilo. Policija vas na tak način zagotovo ne bi obveščala o kršitvah. Pomembno je, da na sporočila z grozilno noto ne odgovarjate, posebno pa, da pod nobenim pogojem ne nakazujete denarja, saj gre za prevaro.
FOTO: Primer lažnega sporočila v imenu policije.
»Umetna inteligenca prinaša neverjetne zaslužke s trgovanjem.«
Na novičarskih portalih lahko med oglasi pogosto naletite tudi na take, ki obljubljajo neverjetne zajamčene zaslužke, tudi s pomočjo umetne inteligence. Verjetno ste kdaj videli oglas, pod katerim je pisalo "Mati samohranilka iz Maribora zasluži 4000 € na mesec". No, to zagotovo ne drži. Še kako res pa je, da boste ob poskusu hitrega zaslužka prek tako oglaševanih platform, hitro ob svoje prihranke. Zato take oglase spreglejte. Žal lahko na spletu oglašuje kdorkoli, pa tudi če promovira laži in prevare.
FOTO: Primer lažnega oglasa.
»Plačal sem za vaš izdelek. Kliknite na povezavo in vnesite podatke kreditne kartice.«
Lahko bi se pošalili, da so goljufi najprilagodljivejša vrsta. Tudi ko je uporabnikom na voljo varnostni mehanizem, proti zlorabam, goljufi najdejo način, kako ga zaobiti. Tako je tudi v primeru storitve Brez skrbi, ki jo je lani uvedla Bolha.com. Ta storitev varuje uporabnike pred razkrivanjem občutljivih podatkov, zato so goljufi praktično nemočni, če uporabnik pred uporabo skrbno prebere navodila. Uporabnik ne rabi posredovati nobenih podatkov (telefonske številke, e-poštnega naslova ali številke kreditne kartice). Vsa komunikacija pa mora potekati izključno prek uradnega portala.
»Slovenski-čevlji-pika-kom.«
V Sloveniji nam veliko pomeni, če je nekaj lokalno in če lahko nakupujemo pri lokalnem prodajalcu. Goljufi to izkoriščajo in ustvarjajo lažne spletne trgovine, ki jim v ime (in spletno povezavo) dodajo 'Slovenija', 'Slovenija' ali 'Ljubljana'. Pred nakupom je zato pomembno, da preverite legitimnost spletne trgovine in se izogibate predobrim obljubam in ponudbam. Izjemno nizke cene dražjih izdelkov so pogosto znak, da gre za prevaro.
"Na vašem računu smo našli bitcoine."
Gre za novo obliko prevare z lažnimi klici z različnih tujih, pa tudi na videz slovenskih telefonskih številk. Goljufi lahko precej enostavno ponaredijo telefonsko številko, s katere vas kličejo. Izgovarjajo se, da so našli bitcoine ali druge kripto valute na nekem vašem pozabljenem računu in ponujajo pomoč pri izplačilu pozabljenih sredstev. V resnici pa želijo pridobiti uporabnikove podatke in dostop do bančnega računa. Uporabnika prepričujejo v namestitev neke aplikacije, ki omogoča dostop do računalnika in spletne banke. Zahtevajo tudi kopijo osebnega dokumenta, s katerim lahko kasneje zlorabijo njegovo identiteto. Če prejmete tak klic, priporočamo, da pogovor nemudoma prekinete!
»Si to ti v filmu?« in »Poglej, kdo je umrl.«
Tudi prek družbenih omrežij lahko pride do ribarjenja za gesli. Goljufi pošiljajo vabljiva sporočila z domnevnimi videoposnetki na povezavi. Uporabnik, ki klikne povezavo, mora vnesti geslo za Facebook. Vendar pa je obrazec za prijavo ponarejen, geslo je tako posredovano goljufom, ki zlorabijo profil za nadaljnje razpošiljanje lažnih sporočil in krajo gesel. Če prejmete sporočilo s povezavo, ki zahteva vpis gesla, gre verjetno za prevaro. Če vam takšno sporočilo pošlje Facebook prijatelj, ga opozorite, naj nemudoma zamenja geslo, saj je tui njegov profil zlorabljen s strani goljufa.
FOTO: Primer sporočila za krajo Facebook gesla.
»Vaš naslov sem naključno našel na internetu.«
To je še ena izmed oblik spam sporočil oz. obvestil. Goljufi želijo ustvariti lažen občutek naključnosti z izgovorom, kot je "Vaš naslov sem naključno našel na internetu" ali "Izžrebani ste bili v nagradni igri". V resnici pa jih pošiljajo množično. Gre torej za prazne obljube, zato odzivanje nanje odsvetujemo. Kdo bi po spletu delil velike vsote denarja in bogate nagrade naključnim uporabnikom, še posebej, če se za nagrado niso potegovali?
FOTO: Primer takega lažnega obvestila o nagradi.
»Imamo vaše intimne posnetke.«
Izsiljevanje z intimnimi posnetki poznamo tudi pod imenom "sextortion." Pod krinko privlačne neznanke goljufi pridobijo dostop do intimnih posnetkov žrtve in zahtevajo plačilo ter grozijo z njihovo objavo na spletu. Kljub plačilu se izsiljevanje ne zaključi. Če žrtev nakaže denar, ga goljuf želi še več. Zato je v tem primeru goljufe najbolje ignorirati in morebitno objavo na spletu prijaviti upravljavcem spletnih strani. Ne nasedajte obljubam, da bodo po plačilu sporne posnetke izbrisali. Predvsem pa ne sprejemajte prošenj za prijateljstvo od neznancev, ne zapletajte se v komunikacijo z njimi in ne pristanite na pogovor prek spletne kamere!
Spletni goljufi se bodo vedno znašli, a vedeti morate, da ste v resnici vi korak pred njimi. Le vi imate podatke, ki jih želijo in, če boste sumničavi do bogatih ponudb in velikih obljub, bodo ti ostali na varnem pri vas. Vedno si vzemite čas in zadevo preučite. Če niste prepričani, ali je nekaj prevara, ali ne, raje vprašajte, preden kamorkoli vpišete podatke svoje kreditne kartice.