O kolegu, ki je dolga leta živel z multiplo sklerozo in je bil kar precej prizadet, so mi pripovedovali, kako je v okolju, v katerem je živel in delal, kljub vsej prizadetosti deloval kot čisto zdrav človek. Ljudje, ki so bili okrog njega, v njem niso videli bolnika in so mu ravno s tem omogočili, da so v njem videli zdravega človeka. To se mi zdi zelo bistveno in pomembno. Zelo nevarno je, ko začne vsa okolica s prizadetim ravnati kot z majhnim otrokom. Vse hočejo narediti namesto njega in mu sploh ne dopustijo, da bi naredil to, kar lahko naredi sam. Je pa tudi res, da nekaterim prizadetim to kar ustreza in pustijo, da je tako. Iz svoje prakse to problematiko še kar dobro poznam in sem neizmerno hvaležna za svoje sobivanje z Julko, ki mi omogoča, da lahko ostajam to, kar sem in da sem lahko aktivna. kolikor je le mogoče. Tako imam ob Julkini prisotnosti občutek, da sem zdrav človek. Živeti s tem občutkom je zelo dragoceno. In vsaka od naju naredi to, kar zmore in kar je v najinem sobivanju njena naloga.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.