Zlatorumena začimba, ki jo v Indiji uporabljajo že več kot pet tisoč let, ima številne pozitivne učinke na zdravje. Je močan antioksidant, ki pomaga odpravljati škodo, ki jo organizmu delajo prosti radikali. Poveča namreč raven encimov, ki odstranjujejo proste radikale in katerih produkcija v telesu s starostjo upada. Kurkuma pa se je izkazala za učinkovito tudi pri upočasnjevanju drugih kroničnih bolezni, tipičnih za starostnike. Preko različnih mehanizmov zavira nastanek kemikalij, ki povzročajo vnetje in imajo številne škodljive učinke na telo.
Zadnje ugotovitve pa kažejo, da kurkuma zmanjšuje tudi tveganje za Alzheimerjevo bolezen. Slednja svojih žrtev ne izbira, bolnika pa oropa vsega, kar je nekoč bil. Študija, v katero so zajeli več kot 1000 Azijcev v starosti od 60 do 93 let, je pokazala, da so se tisti, ki so enkrat na mesec ali pogosteje uživali kurkumo, bolje odrezali na testu kognitivnih sposobnosti. Že dlje časa je tudi znano, da je med Indijci tveganje za demenco za štirikrat manjše kot pri Evropejcih.
Kako se kurkuma »bori« z Alzheimerjevo boleznijo?
Kurkuma imunskemu sistemu pomaga odstranjevati amiloidne plake, ki se pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo nalagajo v možganih in uničujejo možganske celice. Poskusi na živalih so pokazali tudi, da kurkuma preprečuje nastanek specifičnih celic, ki poslabšajo Alzheimerjevo bolezen.
Zanimive so ugotovitve majhne študije, v katero so zajeli tri bolnike z napredovalo Alzheimerjevo boleznijo. Vsi trije so bili anksiozni, apatični in razdražljivi, dva sta trpela za urinsko inkontinenco in nista prepoznavala okolice. Bolniki so dvanajst tednov uživali kapsule s 100 miligrami kurkumine na dan. Pri vseh treh se je stanje izboljšalo: eden je na MMSE testu, s katerim merijo kognitivne sposobnosti, dosežek izboljšal iz 12/30 na 17/30, dva pa sta znova začela prepoznavati družinske člane.
Viri:
Alzheimers & Dementia
AYU
Elsevier