Polna pričakovanj sem enkrat tedensko začela hodila na organizirane in vodene meditacije. Včasih se mi je zgodilo, da se nisem in nisem mogla umiriti, včasih sem med meditacijo zaspala, enkrat se mi je zdela strašansko dolga, spet drugič občutno prekratka. A ne glede na vse, sem vedno imela občutek, da se po meditaciji počutim dobro.
Kasneje sem vodene in vizualizacijske meditacije, ki sem jih našla na spletu ali v knjigah, začela prakticirati v udobju svojega doma. Od tistih za manifestiranje želja, opuščanje čustev in različnih negativnih vzorcev, pa do zdravilnih in tistih, ki so namenjene manifestiranju obilja – čustvenega in materialnega. Prednost meditacije je v tem, da obstaja nešteto oblik in možnosti, kar omogoča, da vsak najde nekaj zase.
Disciplina ni ena od mojih močnih vrlin, zato priznam, da sem malo dvomila v to, da se bo meditacija obdržala kot eno od mojih pogostejših opravil. A se je. In čeprav ne meditiram vsakodnevno, občutim mnoge koristi:
1.Zavedanje sedanjega trenutka
Ko v meditaciji pozornost usmerim na dihanje, sem tukaj in zdaj. Ne obremenjujem se s preteklimi dogodki ali s skrbmi prihodnosti. No, roko na srce, vsake toliko se vrine tudi kakšna misel povezana s vsakodnevnimi obveznostmi, a sem se navadila, da se s tem ne obremenjujem več, temveč pozornost preusmerim nazaj na dihanje. Ob vdihu spremljam tok zraka, širjenje pljuč in se zavem dragocenosti vsakega diha. Preplavi me občutek hvaležnosti za to, da sem, kjer sem in da sem, to kar sem. Tukaj in zdaj. Zavem se, da je vse tako kot mora biti. Da sem del popolnega Univerzuma, v katerem ni napak in ni naključij. To me navdaja s sproščenostjo, notranjim mirom in radostjo. Kar vodi do naslednje koristi.
2.Manifestiranje prijetnih čustev
V umirjenem in sproščenem stanju, s pozornostjo usmerjeno na sedanji trenutek, v svoje misli lahko zelo hitro prikličem vse tisto, kar me navdaja z občutki radosti, miru, ljubezni, predvsem pa hvaležnosti. Hvaležnosti za vse, kar sem in za vse, kar imam. Ne le v materialnem pomenu besede, saj verjamem, da če smo hvaležni le za materialne dobrine, bomo precej nesrečni, ko bomo katero izmed njih izgubili. Ko razmišljam o vsem kar imam, razmišljam o sebi in o svojih sposobnostih, o lastnostih, ki jih pri sebi cenim. In ob tem se res težko počutim slabo. Poleg tega pa precej lažje opazim tudi lepoto v drobnih malenkostih, v naravi ipd. Lepoto, ki je bila dolgo časa zaradi obilice nemira v meni spregledana.
3.Sprostitev
Meditacija mi ponuja hiter in enostaven način za sproščanje celotnega telesa, pa tudi uma. Je kot mini dopust, ki mi je vedno na dosegu roke. Pa še brezplačen je. Energija sledi mislim in pogosto je za sprostitev dovolj že to, da pozornost za nekaj sekund usmerim na posamezen del telesa in si predstavljam, da z vsakim vdihom vdihujem mir in sproščenost in izdihujem napetosti iz telesa.
4.Povezava s svojim telesom
Meditacija mi omogoča odličen način za prepoznavanje občutkov v telesu. V vsej svoji miselni zatopljenosti pogosto pozabimo na telo in ne slišimo njegovih sporočil. Ne znamo razbrati, kaj v nekem trenutku pravzaprav potrebuje. Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se počutili nelagodno in niste vedeli zakaj? Za trenutek se vam je zazdelo, da ste lačni, odšli ste do hladilnika in ugotovili, da pravzaprav niste. Mogoče žejni? Ne, tudi ne. S še vedno neprijetnim občutkom ste se usedli pred računalnik in brskali po internetu, a občutek je ostal. Kot da bi bili malo nervozni, a ne vedeli zakaj. Vzemite si trenutek in se vprašajte, kaj pravzaprav sploh potrebujete. Morda potrebujete malo gibanja, mogoče glasbe, možnost, da ste kreativni ali pa le nekajminutno poležavanje na spomladanskem soncu. Če povzamem: z meditacijo sem se naučila prisluhniti sebi in svojim potrebam. In verjamem, da se tega lahko nauči čisto vsak.
5.Povečanje koncentracije
Čeprav so se moji začetki meditacije začeli prav zaradi želje po povečanju koncentracije, mi meditacija prinaša veliko več. Kljub vsemu pa se je moja zbranost občutno izboljšala, kar delno pripisujem tudi temu, da sem se naučila poslušati svoje telo in ga upoštevati. Marsikatera misel, ki je bila prej namenjena ugibanju o tem, kaj mi v določenem trenutku manjka, je sedaj odveč. S tem pa je izginil tudi nemir, za katerega prej nisem vedela iz kje izhaja.
Še več o avtorici prispevka Petri Cvek in njenem delu pa boste našli tukaj in tukaj.