Pri nas znesek najvišje pokojnine znaša 2589,18 evra (to je znesek, ki je bil nakazan decembra lani). Kdo pa je upravičen do tako visoke pokojnine? To vprašanje smo poslali na Zpiz in prejeli pojasnilo:
V decembru 2016 je bilo 3321 uživalcev starostne pokojnine, ki je višja od 1.800 evrov. Višina starostne pokojnine je pogojena z višino pokojninske osnove in dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Ta tudi služi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine, ki navzgor ni omejena: čim daljša je pokojninska doba, tem višji je odstotek za njeno odmero.
Mnogo pa je tudi takšnih, ki mesečno prejmejo pičlih 201,53 evrov. Zakaj nekateri upokojenci prejemajo tako nizke pokojnine in koliko je takšnih oseb?
Zpiz odgovarja:
V decembru 2016 je bilo 2657 uživalcev najnižje starostne pokojnine.
Do nižjega zneska pokojnine lahko pride v naslednjih primerih:
- Zavarovanci, ki so bili pretežni del zavarovanja zavarovani za ožji obseg pravic (po predpisih veljavnih do 31. 12. 2012 so imeli zavarovanci možnost izbire prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za širši ali ožji obseg pravic) nimajo pravice do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, ampak se jim pokojnina odmeri od njihove dejanske pokojninske osnove (ta je v večini primerov nižja od zneska najnižje pokojninske osnove).
- V primeru, da se zavarovancem izplačuje sorazmerni del pokojnine, kar pomeni, da imajo pravico do najmanj dveh pokojnin iz dveh različnih držav. Do odmere sorazmernega dela pride v primerih, ko so bili zavarovanci zaposleni tudi v drugih državah. V teh primerih zavarovanec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do pokojnine ali druge dajatve samo s seštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih v državah članicah EU ali državah s katerimi ima Republika Slovenija sklenjen dvostranski sporazum o socialni varnosti (Bosna in Hercegovina, Republika Srbija, Republika Makedonija, Črna gora, Argentina, Kanada, Avstralija, Quebec) se mu odmeri pokojnina v sorazmernem delu. Sorazmerni del pokojnine, ki odpade na posamezno državo se izračuna tako, da se pokojnino, ki bi zavarovancu pripadala, če bi bila celotna zavarovalna doba dopolnjena v državi članici, pomnoži s skupnim številom mesecev zavarovanja, ki padejo v breme države članice, ki odmerja pokojnino, ter nato deli s skupnim številom mesecev zavarovalne dobe, dopolnjene v vseh državah članicah. Pri izračunu sorazmernega dela pokojnine pristojni nosilec v posamezni državi upošteva izključno plače ali zavarovalne osnove, v skladu z zakonodajo te članice.
- V primeru, če zavarovanec uveljavi pravico do predčasne pokojnine. V letu 2016 pridobi pravico do predčasne pokojnine ženska, če je dopolnila starost 59 let ter 39 let in 4 mesece pokojninske dobe, moški pa, če je dopolnil starost 59 let in 4 mesece ter 40 let pokojninske dobe (v pokojninsko dobo se šteje tudi zavarovalna doba za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti, prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje, dokupljena pokojninska doba ipd.). Predčasna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način, kot je določen za odmero starostne pokojnine in v enakem odstotku, kot bi se, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo odmerila starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 63 let (ženska) oziroma 65 let (moški) zmanjša za 0,3 odstotka.
Zmanjšanje pokojnine ne sme znašat več kot znaša za pet let manjkajoče starosti, to je 18 odstotkov. Zmanjšanje pokojnine je trajno. Poznejša dopolnitev starosti, predpisane za pridobitev pravice do starostne pokojnine, nima na pridobljeno pravico nobenega vpliva.