Starejšim ljudem ter osebam z demenco pomaga ohranjati kognitivne sposobnosti, zmanjšuje stres in izboljšuje počutje. Pozitivne koristi prinaša predvsem barvanje, pa tudi prebiranje zgodb in čtiva za krepitev spomina. O pomenu ustvarjalnosti za starejše smo se pogovarjali s Petro Boh, univ. dipl. soc. del., ki je avtorica Spominobarvanke za starejše ter druge literature za pomoč osebam z demenco in svojcem.
Ga. Boh, ste socialna delavka in avtorica Spominobarvanke za starejše, v kateri lahko najdemo številne pobarvanke, prilagojene starejšim. Knjiga spodbuja ustvarjalnost, zato bi vas za uvod najprej vprašala, kakšen vpliv nasploh ima ustvarjalnost na starejše?
Ustvarjalnost stimulira različne dele možganov, poveča kognitivno prožnost, spodbuja reševanje problemov, zmanjšuje stres in tesnobo, izboljša razpoloženje in poveča samozavest (občutek dosežka, oseba se sama odloča, kako bo nekaj ustvarila, pobarvala). Ob enem pa ustvarjalnost daje starejši osebni občutek namena in pomena, cilj, da ostane oseba motivirana in aktivna ne glede na bolezen ali fizične omejitve.
Poudarila bi še, da je staranje v naši družbi pogosto povezano s kognitivnim upadom in fizičnimi omejitvami posameznika, na kar ima ustvarjalnost pozitiven in pomemben vpliv. Ustvarjalne dejavnosti (umetnostna terapija) pomagajo ublažiti nekatere od teh izzivov in na splošno izboljšati počutje starejših (ohranjajo um aktiven in radoveden).
Prav posebno pozitiven vpliv naj bi imelo barvanje (predvsem tudi na osebe z demenco). Zakaj ravno barvanje?
Nekaj ključnih razlogov, zakaj barvanje pozitivno vpliva na starejše ter osebe v začetni ali vmesni fazi demence:
Barvanje prebudi spomine iz otroštva, mladosti, starševstva (vsi smo v življenju že barvali). Ilustracije iz vsakdanjega življenja običajnega človeka pa spomnijo na zakopana doživetja, prijetne dogodke, priljubljene praznike, posebne ljudi in življenjske izkušnje.
Ritmično in ponavljajoče se gibanje ima med barvanjem meditativni učinek, ki spodbuja sprostitev in umiritev misli.
Barvanje je lahko družabna aktivnost, ki spodbuja interakcijo med starejšimi, odraslimi in otroki. Oseba lahko barva individualno ali pa v skupini. Tudi Spominobarvanka je oblikovana na način, da se lahko vsaka ilustracija iz knjige iztrga, kar omogoča, da istočasno več ljudi barva iz iste knjige. Skupno barvanje je odlična priložnost za pogovor in aktivno preživet čas, kar krepi čustvene družinske povezave. Ob enem pa skupno barvanje zmanjšuje osamljenost ali socialno izključenost (predvsem kadar oseba z demenco skoraj več ne govori, se izraža nerazumljivo, ima izrazite težave s kratkoročnim spominom).
Starejša oseba se lahko ne glede na umetniške sposobnosti in znanje izraža preko barvanja, ustvarjanja in dorisovanja na obstoječo ilustracijo. Oseba sama izbere barvo, vzorce, senčenje, slog ter sprejema ustvarjalne odločitve, kar zagotavlja občutek dosežka.
Zaradi barvanja manjših površin, natančnih gibov, držanja barvice ali flomastra, se lahko pri starejši osebi izboljšajo fino motorične sposobnosti in koordinacija oči in rok. Barvanje je priporočljivo za starejše, ki imajo zmanjšane spretnosti in mobilnost rok, saj učinkuje kot telovadba za roke.
Barvanje zahteva od osebe vizualno zaznavo, pozornost, koncentracijo, koordinacijo oči in rok, s čimer oseba ohranja aktiven um in stimulira možgane s prijetno aktivnostjo. Barvanje zahteva tudi sledenje vzorcem, načrtovanje, izbiro barv, kar vse koristno vpliva na ohranjanje kognitivnih funkcij pri starejših.
Starejšim in osebam v začetni ali vmesni fazi demence lahko barvanje pobarvank omogoči smiseln in prijeten način preživljanja prostega časa, ki ne temelji le na gledanju televizije in poslušanju radia.
Raziskano je, da dobrodejno na možgane deluje prav barvanje pobarvank. Kje se skriva „super moč“ barvanja pobarvank?
Barvanje pobarvank je dragocena in vsem dostopna (oseba potrebuje le pobarvanko in set barvic) terapevtska dejavnost, ki jo lahko posameznik izvaja doma, v domu starejših občanov, na dopustu ali na družinskem izletu. S pobarvanko, katere ilustracije izhajajo iz dejanskega življenja in preteklosti starejše osebe, lahko svojci ali strokovno osebje izboljša socialno interakcijo preko obujanja spominov, pogovora o preteklih izkušnjah - pozabljenih časih, ki se jih večino starejših oseb ne glede na začetni upad kognitivnih sposobnosti spomni do zadnje podrobnosti (dolgoročni spomin se pri demenci ohrani najdlje).
Super moč pobarvank pa se skriva tudi v zmanjševanju stresa, izboljšanju razpoloženja, vpliva na samozavest, aktivira različne dele možganov in izboljša fino motorične sposobnosti (predvsem gibljivost prstov, zapestja).
Torej, barvanje ni samo za otroke, ampak je še kako blagodejno tudi za starejše? Predvsem tiste, ki imajo težave s spominom, jim pešajo kognitivne sposobnosti, zaradi različnih razlogov in celo pri demenci?
Res je, barvanje ni samo za otroke.
To je terapevtska aktivnost, ki odraslim in starejšim nudi številne koristi. Barvajo lahko ljudje vseh starosti, vključno s starejšimi v začetni ali vmesni fazi demence, saj barvanje deluje kot sredstvo za spodbujanje dobrega duševnega in čustvenega počutja.
Zelo podoben pozitiven učinek pa naj bi imelo tudi branje oz. pripovedovanje zgodb? Zakaj?
Tako branje kot pripovedovanje ali poslušanje zgodb pritegnejo um posameznika.
Zgodbe nudijo pobeg od vsakodnevnega stresa, nemoči in skrbi povezanih z boleznijo pri starejših osebah. Ponujajo obliko sprostitve in mentalne pomladitve, vzbudijo pa tudi vrsto čustev, ki sprožijo spomine (nostalgijo) in spodbujajo pogovor. Pripovedovanje ali izmenjava zgodb je prijetna družabna dejavnost, ki lahko okrepi družinske vezi in je odlična priložnost za medgeneracijski prenos znanja in izkušenj. Sama toplo priporočam uporabo Spominobarvanke kot povezovanje med vnuki in osebami z demenco, saj se ob vsaki ilustraciji lahko postavljajo vprašanja in obuja spomine.
Kakšna čtiva najbolj svetujete starejšim za krepitev kognitivnih sposobnosti?
Priporočam čtiva, ki so namenjena starejšim, torej, da so bila ustvarjena z mislijo na starejšo osebo. Takšna čtiva za krepitev kognitivnih sposobnosti se zelo razlikujejo od čtiv, ki so sicer tudi namenjena krepitvi kognitivnih sposobnosti, vendar ustvarjena z mislijo na otroka.
Meni so všeč izdaje, kot so Vaje za krepitev spomina, pozornosti, orientacije in motorike 1 ali pa Umovadba. Za pripovedovanje zgodb lahko svojci uporabijo tudi klasične pravljice, pesmi, ki so jih starejši včasih brali svojim otrokom. Večina starejših se jih še danes zelo dobro spomni.
Veliko izkušenj imate tudi pri delu z osebami z demenco. Kaj predlagate predvsem svojcem – kako lahko pomagajo družinskemu članu, ki se bojuje z demenco, glede na vaše izkušnje in področje?
Skrb za družinskega člana z demenco ni šprint, ampak maraton.
Nobene potrebe ni, da se pri skrbi za osebo z demenco osamite, poiščite pomoč in podporo pri zdravstvenih delavcih, organizacijah, v literaturi in pri svojcih, ki se soočajo s podobnimi izzivi kot vi. Znanje, ljubezen, razumevanje in potrpežljivost lahko bistveno spremenijo življenje vaši ljubljeni osebi, hkrati pa vam bodo takšne vrednote in odnos do starejše osebe, zagotovo pomagali v nepredvidljivem labirintu demence.
Lahko iz vaše prakse delite z nami, kakšno izkušnjo, kako je Spominobarvanka spremenila počutje osebi z demenco in svojcem?
Odzivi na Spominobarvanko so pozitivni predvsem zaradi njene vsebine, ponujenih motivov, ki v primerjavi z ostalimi pobarvankami niso zapleteni ter brez povezave z dejanskim stanjem in življenjem starejših.
Izredno lepa izkušnja se mi je zdela, ko je starejša oseba barvala ilustracijo ženske s poročno balo. Nisem pričakovala, da se bo tako živo spomnila vseh podrobnosti svoje lastne bale, kako so ji sestre in mama skrbno pripravljale balo, ne glede na to, da so bili revni ter koliko ji je pomenila lesena skrinja zelo premišljeno izbranih predmetov. Gospa se je živo spomnila celo vezenja na posteljnini ter spalni srajci, ki ju je prinesla v nov dom. Dneva, ko je zapustila dom svojih staršev. To so življenjske izkušnje in spomini, ki so nam (današnjim generacijam) težko predstavljivi, predstavljajo pa čudovito kulturno dediščino slovenskega naroda.
Spominobarvanka lahko naročite tudi na spletnem portalu eDemenca.
Petra Boh, univ. dipl. soc. del., je diplomirala na Fakulteti za socialno delo z diplomskim delom: “Pomoč svojcem oseb z demenco v domovih za stare”. Svoje strokovne izkušnje je pridobila na centru za socialno delo, kjer se je srečevala predvsem z osebami z demenco in njihovimi svojci (Varstvo odraslih – skrbništvo za odrasle osebe). Leta 2020 je izdala svojo prvo otroško knjigo z naslovom “Babica Marica razmišlja drugače“, s katero je želela na lahkoten način približati demenco tako otroku kot staršem. Leta 2023 pa svojo drugo knjigo za starejše ter osebe z demenco z naslovom "Spominobarvanka" - stare šege, navade in običaji v terapevtski pobarvanki, kot je še ni bilo.
Petri lahko vprašanje zastavite tudi TUKAJ.