Predlog novele Zakona o dedovanju (ZD-E) je bil oktobra 2026 objavljen na portalu eDemokracija. Pomembno pa je poudariti, da spremembe še niso sprejete in trenutno še ne veljajo.
Zapuščinske postopke bi po novem vodili tudi notarji
Ko nekdo umre, se v zapuščinskem postopku ugotovi, katero premoženje je zapustil, kdo so njegovi dediči in kaj komu pripada. Danes zapuščinske postopke vodijo sodišča. Po predlagani ureditvi bi velik del teh postopkov prevzeli notarji.
To bi pomenilo, da bi se dediči v običajnih, nespornih zapuščinskih zadevah namesto na sodišču zglasili pri notarju. Ta bi vodil postopek in uredil potrebne formalnosti. Če bi med dediči nastal spor, pa bi o spornih vprašanjih še vedno odločalo sodišče.
Namen spremembe je predvsem razbremenitev sodišč in hitrejše urejanje zapuščinskih zadev.
Preberite tudi: Ali veste, katere ugodnosti pripadajo upokojencem v Sloveniji?
Kdo je nujni dedič in kaj se spreminja?
To je ena najpomembnejših predlaganih sprememb.
Najprej je treba razumeti razliko med zakonitim in nujnim dedovanjem.
Če pokojnik ni napisal oporoke, se njegovo premoženje razdeli med zakonite dediče po pravilih Zakona o dedovanju. Če pa je oporoko napisal, lahko sam določi, komu želi zapustiti premoženje.
Toda njegova svoboda ni neomejena. Nekateri bližnji sorodniki imajo pravico do nujnega deleža, tudi če jih pokojnik v oporoki ni omenil.
Med nujne dediče po sedanji ureditvi sodijo pokojnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, zakonec ter starši. Pod posebnimi pogoji lahko nujni delež zahtevajo tudi bratje, sestre ter stari starši pokojnika. Zanje trenutno velja, da morajo biti trajno nezmožni za delo in brez potrebnih sredstev za življenje.
Predlog novele predvideva, da bratje, sestre in stari starši ne bi bili več upravičeni do nujnega deleža. To pa ne pomeni, da ne bi mogli več dedovati. Še vedno bi lahko dedovali na podlagi oporoke ali po pravilih zakonitega dedovanja, kadar bi prišli na vrsto kot zakoniti dediči.
Sprememba bi torej vplivala predvsem na možnost, da kljub drugačni zapustnikovi volji zahtevajo obvezni del zapuščine.
Kaj se bo spremenilo pri oporokah?
Predlog novele posega tudi v pravila glede oporok. Ena od novosti se nanaša na primere, ko oporoka ni povsem jasna. Če bi obstajal dvom o razlagi zapisanega, bi se po novem upoštevala razlaga, ki je ugodnejša za osebo, ki jo je pokojnik določil v oporoki. Predlagatelji želijo s tem dati večjo težo zapustnikovi volji.
Predvidena je tudi ukinitev sodnih oporok. Gre za oporoke, ki jih na zahtevo posameznika sestavi sodnik. To možnost bi v prihodnje v veliki meri nadomestila oporoka v obliki notarskega zapisa.
To ne pomeni, da bi morali vsi ljudje po novem oporoko napisati pri notarju. Še vedno bi bile mogoče tudi druge zakonsko določene oblike oporok, med drugim lastnoročna oporoka.
Spremenilo bi se tudi hranjenje oporok. Sodišča novih oporok praviloma ne bi več sprejemala v hrambo, že shranjene pa bi tam ostale.
Bodo dediči za zapuščinski postopek plačali več?
Ker bi zapuščinske postopke po novem vodili notarji, se zastavlja tudi vprašanje stroškov.
Ministrstvo predvideva posebno ureditev notarskih nagrad za te postopke. Po navedbah predlagateljev skupna finančna obremenitev dedičev ne bi smela biti višja od sedanjih sodnih taks. Natančna višina plačil še ni dokončno določena, saj naj bi jo uredil poseben predpis.
Predlog predvideva tudi, da bi notarji nesporne zapuščinske postopke praviloma zaključili v treh mesecih od prejema zadeve. Če to iz upravičenih razlogov ne bi bilo mogoče, bi morali o zamudi obvestiti sodišče.
Preberite tudi: Katere dokumente je dobro urediti po upokojitvi
Kaj pa, če pokojnik nima dedičev?
Po sedanji ureditvi zapuščina brez dedičev praviloma postane last Republike Slovenije. Predlog novele predvideva spremembo pri določenih nepremičninah. Nepremičnine na območju stavbnih zemljišč, ki bi ostale brez dedičev, bi po novem lahko prešle v last občine.
Namen spremembe je občinam omogočiti neposrednejše upravljanje takšnih nepremičnin na njihovem območju.
Kdaj bi lahko spremembe začele veljati?
Predlog novele je bil objavljen 2. oktobra 2026, javna obravnava pa je odprta do 1. novembra 2026.
Na portalu eDemokracija je okvirno predvideno, da bi bil zakon sprejet v prvem četrtletju leta 2027, vendar to še ni potrjen datum začetka veljavnosti. Predlog mora namreč najprej skozi nadaljnje zakonodajne postopke, med katerimi se lahko njegova vsebina tudi spremeni.
Za zdaj torej veljajo obstoječa pravila dedovanja. Kljub temu je dobro spremljati predlagane spremembe, zlasti če razmišljate o sestavi oporoke ali urejanju premoženjskih razmerij v družini.