Novejša statistika pove, da je več kot 40% vseh gospodinjstev v Nemčiji samo z eno odraslo osebo. Podobno je v drugih državah Evropske unije, Slovenija ni daleč za tem. Samsko življenje ima lahko veliko prednosti in današnji slog življenja lahko človeku nudi vse udobje. Vendar le do takrat, ko njegovi prihodki še zadoščajo za pokritje vseh življenjskih stroškov in še čez. Ko je oseba mlajša, to nekako gre. Situacija pa se z leti zelo spremeni.
Težave se pričnejo, ko človek zajadra v pozna leta. Takrat pogosto potrebuje pomoč. Pa ne le pomoč pri vsakdanjih opravilih, tudi finančno pomoč. Namreč, stopnja revščine se z leti povečuje in je najvišja med osebami starimi 65 ali več let. V Sloveniji je 18,3-odstotna, med starejšimi od 74 let pa je celo 21,8-odstotna. To pomeni, da je v Sloveniji trenutno kar cca 100.000 ljudi, ki so stari nad 65 let in živijo pod pragom revščine. Njihov standard življenja lahko primerjamo le z najrevnejši prebivalci Evrope, to je z Romuni.
Stopnja revščine je v Sloveniji najvišja med ženskami, ki so stare nad 65 let in, ki živijo same. Kar 46,8% teh žensk živi pod pragom revščine. (Vir: SURS, 2020). V prihodnosti pa se bo ta odstotek le še povečeval.
V tujini, v Kanadi, pa tudi marsikje v Evropi je trend, da se samski starejši povezujejo in pričnejo živeti skupaj. Tudi v Sloveniji je že nekaj podobnih navdihujočih zgodb, vendar nekako ne pridejo na prve strani dnevnih novic.
Tale navdihujoča zgodba prihaja iz Kanade, iz province Ontario.
»Potem ko je njen mož umrl, si je Pat morala najti nov dom. Par je leta živel na čolnu, a si tega brez njega ni mogla več privoščiti. Tako se je preselila v prikolico v bližino manjšega mesta v Ontariu. Tam je živela pet mesecev v letu, potem se je premaknila na drugo lokacijo. 69-letnica ve, da tako ne bo šlo v nedogled. Iskala je možnosti za v dom za upokojence, a so bile denar in čakalne liste prevelika ovira. Ugotovila je tudi, da je mnogo drugih žensk v Ontariu v podobni situaciji, kot je sama, zato je ustanovila facebook skupino, da bi poiskala druge ženske in bi morda skupaj našle neko rešitev. Rekla si je: »Poiskati moramo kreativne rešitve in moramo jih najti same, ne moremo čakati na socialno pomoč, ker ne vemo, koliko let nam je še ostalo.«
Do konca prvega tedna je bilo v skupini 58 žensk, zdaj 600 starejših (moških in žensk) iz vsega Ontaria išče sostanovalce. Glede na popis prebivalcev iz leta 2016 živi v cca 11 mio Ontariu cca 350.000 starejših žensk samih (starejših od 65 let). Pat je hitro našla somišljenice in potencialne sostanovalke. Zdaj se trojica pripravlja na vselitev v skupno hišo, ki so jo najele. Vsak dan klepetajo na spletu, tudi osebno so se že srečale. Dogovarjajo se še o manjših podrobnostih: kuhanje, čiščenje in pomivanje posode. Iščejo pa še četrto sostanovalko. 69-letna Mackenzie bo s seboj pripeljala tudi svojo psičko Lucy. Bila je zelo vesela, ko je našla skupino, saj ji je to končno dalo nekaj upanja, da starosti ne bo preživela v domu za upokojence ali pa v dolgotrajni oskrbi. Tretja članica ekipe pa je povedala, da ji je skupina dala upanje. Ni si mislila, da je bila prej nesrečna, ko je živela sama, vendar je sedaj njeno življenje bistveno bolj veselo in pestro. Na začetku je sicer imela nekaj zadržkov, saj je vse življenje živela sama, vendar je srečanje z drugimi ženskami ublažilo njene strahove.
Ženske priznavajo, da bi bil ta življenjski model lahko bolj zapleten v majhnih mestih z manj prebivalcev ali tam, kjer so najemnine dražje, vendar je vredno poskusiti.
Za konec pa še njihova misel: "Ne pozabite, da je to naše zadnje poglavje življenja. Prihodnost je zdaj in naslednjih nekaj let, ki so nam ostale."
Še več o avtorici prispevka boste našli tukaj in tukaj.