Lastnoročna oporoka, je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal, pri čemer ni potrebno, da je v oporoki naveden datum, kdaj je bila napravljena. Čeprav oporoka ne vsebuje naziva, torej nikjer ni navedeno, da gre za oporoko, je pa iz zapisa mogoče razbrati oz. sklepati, da je bila volja zapustnika napraviti oporoko, velja tak zapis za oporoko. Za oporoko pa npr. ni šteti elektronski zapis poslednje volje, ki je lastnoročno podpisan.
Druga oblika je pisna oporoka pred pričami, katero lahko napravi oporočitelj, ki zna brati in pisati in sicer na način, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na sami oporoki. Ta vrsta oporoke tako npr. ne pride v poštev za slepe osebe, saj oporoke ne morejo prebrati sami. Pri tej vrsti oporoke ni pomembno kako je nastal zapis poslednje volje, lahko jo napiše druga oseba, lahko je zapisana z elektronskim sredstvom.
Tretja oblika je sodna oporoka, ki jo sestavi sodnik pristojnega sodišča, po izjavi oporočitelja. Oporočitelj tako sestavljeno oporoko pred sodnikom prebere in podpiše, sodnik pa na oporoki potrdi, da jo je oporočitelj v njegovi navzočnosti prebral in podpisal. Kadar oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, ki mu jo je sestavil sodnik, jo sodnik prebere oporočitelju v navzočnosti dveh prič, nato pa jo oporočitelj v navzočnosti istih prič podpiše ali napravi na njej ročno znamenje, po tem, ko izjavi, da je to njegova oporoka. Funkcija oporočnih prič je v tem, da vesta in lahko potrdita, da je bila oporoka oporočitelju prebrana, da je avtentična njegova izjava, da gre za njegovo oporoko in da jo je podpisal oziroma napravil ročno znamenje.
Oporoka se lahko sklene tudi pred notarjem oz. v obliki notarskega zapisa. To vrsto oporoke sestavi notar po ustni izjavi oporočitelja ali na podlagi oporočiteljeve že napisane izjave poslednje volje, ki jo notarju v potrditev predloži oporočitelj. Taka oporoka ima enake pravne učinke kot prej opisana sodna oporoka. Notar mora oporočitelju izdati potrdilo o tem, da se pri notarju hrani njegova oporoka. Oporoke ni mogoče napraviti v elektronski obliki. Pri sestavi tovrstne oporoke morata sodelovati dve zapisni priči. Ko notar izve, da je oseba, katere oporoka je med njegovimi spisi, umrla ali je proglašena za mrtvo, mora poslati pristojnemu zapuščinskemu sodišču izvirnik oporoke ali notarskega zapisa o položitvi pisne oporoke.
Oporoka je lahko tudi ustna, vendar samo v primerih, ko oporočitelj zaradi izrednih razmer ne more napraviti pisne oporoke, zato to oporoko uvršamo med izredne oblike oporok. Oporočitelj svojo poslednjo voljo lahko izjavi ustno pred dvema pričama, pri čemer morajo priče brez odlašanja zapisati oporočiteljevo izjavo in jo čimprej izročiti sodišču ali jo ustno ponoviti pred sodiščem in pri tem povedati tudi, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je oporočitelj izjavil svojo poslednjo voljo. Po obstoječi sodni praksi ni nujno potrebno, da se ustna oporoka izjavi dvema pričama istočasno, temveč se lahko izjavi pred dvema pričama ločeno, torej dvakrat, vendar morata biti izjavi skladni. Z ustno oporoko oporočitelj ne more česarkoli zapustiti oporočnim pričam, njihovim zakoncem, njihovim prednikom, njihovim potomcem in njihovim sorodnikom v stranski vrsti od vštetega tretjega kolena sorodstva ali zakoncem vseh teh oseb.
Osebe, ki živijo v tujini oz. državljani RS ki prebivajo v tujini lahko sestavijo mednarodno oporoko. Le ta je lahko napisana v kateremkoli jeziku, z roko ali kako drugače, ni potrebno da je napisana lastnoročno. Oporočitelju, ki živi v tujini, lahko mednarodno pogodbo, po njegovi izjavi, sestavi sodnik pristojnega sodišča, državljanu Republike Slovenije ki živi v tujini pa diplomatski oziroma konzularni predstavnik. Oporočitelj mora ob navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe izjaviti, da je to njegova oporoka in da je seznanjen z vsebino ter jo ob njihovi navzočnosti podpisati oziroma če jo je podpisal pred tem, priznati in potrditi, da je podpis njegov. Če se oporočitelj ne more podpisati, sporoči razlog pooblaščeni osebi, ki to zapiše na oporoki. Poleg tega lahko oporočitelj zahteva, da ga na oporoki v njegovem imenu podpiše kdo drug.
Priče pri oporoki (pri lastnoročni oporoki priče niso potrebne) so lahko polnoletne osebe, ki jim ni vzeta poslovna sposobnost in ki znajo brati in pisati. Kot priče ne morejo biti oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja.
Imate vprašanje za Janjo Cigoj, mag prava? Anonimno ji ga lahko zastavite tukaj. Njen nasvet je brezplačen!