31. januarja vsako leto obeležujemo Dan brez cigarete. Ob tem na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) spodbujajo vse kadilce, da preživijo dan brez cigaret in naj opustijo kajenje.
Bolezni in smrti, povzročene s kajenjem, so nepotrebne in se jih da preprečiti. Kajenje tobaka povzroča veliko breme bolezni in prezgodnjih smrti ter s tem velike stroške za posameznika, zdravstveni sektor in družbo. Pri nas vsak dan zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje tobaka, umre 10 oseb, to je 3.600 letno, kar je več kot letno beležimo smrti zaradi vseh nezgod (vključno s prometnimi), zaradi samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj. Tobak še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije in delež kadilcev se ne zmanjšuje, zato na NIJZ predlagamo sprejem učinkovitih zakonskih ukrepov za zmanjšanje razširjenosti kajenja ter s kajenjem povezane obolevnosti in umrljivosti.
Delež odraslih kadilcev pri nas ne spreminja, kar potrjujejo tudi najnovejši podatki iz raziskave «Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu 2014« med prebivalci, starimi 15 let in več. Ti kažejo, da se delež odraslih kadilcev v Sloveniji od leta 2007 ni spremenil, sprememb deleža kadilcev prav tako ne beležimo v nobeni od starostnih skupin nad 15 let. V zadnjem obdobju je sicer razveseljivo zmanjšanje razširjenosti kajenja med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let.
Glede na nespremenjen delež kadilcev je potrebno ustrezno ukrepanje: »Samo s celovito kombinacijo poznanih učinkovitih ukrepov in popolnih prepovedi lahko pomembno zmanjšamo razširjenosti kajenja in s kajenjem povezano obolevnost, umrljivost in stroške. Vendar Slovenija na področju ukrepov za zmanjševanje uporabe tobaka v zadnjem obdobju krepko zaostaja za drugimi evropskimi državami, saj vse od leta 2007 ni bilo novih učinkovitih ukrepov za zmanjševanje rabe tobaka, razen višanja obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov, ki pa so še vedno dostopne večini prebivalcev,« je opozorila Helena Koprivnikar z NIJZ in dodala, da je bil zadnji uvedeni ukrep iz leta 2007, ko je bila uvedena popolna prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Osnovni cilj tega ukrepa, to je zmanjšati izpostavljenost prebivalcev Slovenije tobačnemu dimu, je bil uspešno dosežen, ukrep je začasno vplival tudi na delež kadilcev, ki se je po letu 2007 za kratko obdobje znižal, a kasneje, kot potrjujejo tudi najnovejši podatki, ponovno zrasel na nivo pred uvedbo ukrepa.
»Dokler ima tobačna industrija v Sloveniji še vedno veliko možnosti za marketing tobačnih izdelkov oziroma spodbujanje začetka kajenja in zmanjševanje opuščanja kajenja ter dokler so cene tobačnih izdelkov še vedno dostopne večini prebivalcev, lahko le malo verjetno pričakujemo ugodne spremembe v deležu kadilcev in posledicah kajenja,« je povedala Helena Koprivnikar z NIJZ.
Slovenija mora do maja 2016 v nacionalno zakonodajo vnesti določbe nove evropske Direktive o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov. Direktiva prinaša nekatere učinkovite ukrepe (velika kombinirana slikovno besedilna zdravstvena opozorila in druge spremembe opozoril na embalaži tobačnih izdelkov, prepoved značilnih okusov v določenih tobačnih izdelkih, ukrepe za zmanjševanje nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, ukrepe za zagotavljanje večje kakovosti in varnosti elektronskih cigaret in druge).
»Nekaterih ukrepov omejevanja tobačne industrije, pri katerih Slovenija zaostaja za drugimi državami, nova direktiva ne vključuje, zato je pomembno, da jih sprejmemo sami. Strokovnjaki tako predlagamo uvedbo številnih dokazano učinkovitih ukrepov, kot so med drugim nadaljnje znatno višanje obdavčitve in cen tobačnih izdelkov, popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov, enotna (standardizirana) embalaža, dodatni ukrepi za zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov mladoletnim (vključno z uvedbo licenc za prodajo tobačnih izdelkov), strožje izvajanje zakonodaje in višje kazni za kršitve,« je pojasnila Helena Koprivnikar z NIJZ.