Praznični čas: Premagajte žalost in osamljenost

Moji odnosi > Družina | piše: Kristina D. Zalar | 24.12.2018
Tisti, ki so žalostni, tisti, ki so osamljeni, praznike pričakujejo s strahom. Nimajo načrtov, nimajo sogovornika …
Mnogo starejših je osamljenih. (foto: pexels.com)
Mnogo starejših je osamljenih. (foto: pexels.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Tisti, ki imamo polno stanovanje smeha, pogovorov, objemov, se ne moremo zavedati, kako hudo je, če je človek sam. tišina, hlad, depresija, žalost. To so redni spremljevalci osamljenih ljudi.

Nihče ne bi smel biti sam. Nikoli, še posebej pa za praznike ne. Vsak bi moral imeti sočloveka, toplo dlan, objem in besedo, namenjeno le njemu. A žal, ni vedno tako.

Britanska študija je pokazala, da je osamljenost lahko primerljiva z nekaterimi hujšimi boleznimi. Osamljenost razjeda dušo in telo. Pogosto je vzrok za razvoj depresije, povezana je tudi z boleznimi srca in ožilja, z demenco. Osamljenost povzroča, da bolan človek počasneje okreva.

Kako premagati negativno razmišljanje? Kako lahko tudi, če smo sami, preživimo lepe praznike?

O tem smo se pogovarjali z integrativno psihoterapevtko Aljo Fabjan.
»Angleški analitik D.W. Winnicott je pisal o »kapaciteti biti sam« in jo označil za eno od bolj pomembnih človekovih pridobitev. Preživljati čas sam, v katerem lahko torej tudi uživamo ter počutiti se osamljeno, sta dva precej različna pojma, osamljenega pa se lahko počutimo tudi v družbi. Občutek osamljenosti je občutek notranje praznine, zapuščenosti ali nezaželenosti, lahko je povezan z negativno samopodobo, nezaupanjem do ljudi ali s težavami z ustvarjanjem intimnih ali prijateljskih razmerij. Dalj časa trajajoči občutki osamljenosti lahko vodijo v melanholijo in depresijo,« pojasnjuje Fabjanova in dodaja:

»Razlog za to, da občutek osamljenosti in slabšega razpoloženja naraste ravno v prazničnem času lahko najdemo v velikem kontrastu med tem, kar čutimo znotraj nas in tistim, kar nas obdaja. V filmih vidimo srečne družine, povezanost, v reklamah vse, kar bi morali imeti, da bi postali srečni in za nekoga, ki družine nima več, se s sorodniki ne razume dobro ali pa je ravnokar izgubil službo in otrokom ne more kupiti daril, je to lahko zelo boleče. K slabemu psihičnemu počutju med prazniki lahko veliko prispeva tudi stres in utrujenost (zaradi prevelikega števila opravkov, slabe finančne situacije ipd.), nerealna pričakovanja (o »popolnih« praznikih), nerealne predstave o drugih (da so drugi dosti srečnejši od nas samih) ali nezadovoljstvo z lastnimi dosežki v iztekajočem se letu.«

Osamljenost je pasivno stanje
Če ostajamo pasivni, osamljenost ostaja, lahko sicer upamo, da bo sčasoma izginila, toda ker podpira pasivno držo, nas vse bolj preveva. Da prekinemo začarani krog, moramo najprej sprejeti dejstvo, da smo osamljeni, kar je včasih težko. Sledi izražanje svojih občutkov. Lahko se zatečemo v pisanje dnevnika, pisma znancu, prijatelju ali sorodniku, slikanje, pisanje pesmi ali v karkoli, kar nam omogoči, da izrazimo občutke znotraj sebe. Izražanje čustev, kot so jeza, žalost, nelagodje in podobno, nam omogoča, da odkrijemo, od kod prihajajo in s čim v našem življenju so povezana. Ko uvidimo povezave, smo sposobnejši uvesti določene spremembe.

Spoznajmo negativne misli
»Potrebno je, da spoznamo, katera so tista negativne misli in prepričanja o nas samih, o drugih in svetu, ki nas držijo stran od ljudi, ki nam ne dovolijo živeti bolj pestro življenje. Morda si mislimo, da nismo dovolj zanimivi, da bi se kdo sploh hotel družiti z nami, morda smo prepričani, da ljudje niso vredni zaupanja in se jim izogibamo iz strahu, da bi nas razočarali in prizadeli. Zavedati se moramo, da so negativna prepričanja le naše (sicer močno omejujoče) misli, ne pa resnica ter se jih potruditi preoblikovati v bolj konstruktivna,« svetuje Fabjanova.

Izkoristimo čas
Obstaja pa tudi dosti načinov, na katere lahko izkoristimo čas, ki ga preživimo sami. Preberimo dobro knjigo, uživajmo v pripravljanju večerje, razmislimo o tem, kaj smo radi delali nekoč in se lotimo kakšne nove stvari, poiščimo nov hobi, po možnosti takšen, ki bi vključeval družbo drugih ljudi. Če si družbe na splošno želimo, nikar ne čakajmo, da bo drugi naredil prvi korak. Pokličimo prijatelja, sorodnika ali starega znanca ter ga povabimo, da se nam pridruži pri novi aktivnosti ali na sprehodu.

»Prav tako ne odklanjajmo povabil drugih. Morda lahko ponovno oživimo ali poglobimo odnos s sošolcem iz srednje šole, bivšim sosedom ali daljnim sorodnikom. Ter ne bodimo kritični glede naših novih dosežkov na področju novih stikov in medosebnih odnosov. Kvalitetne in dolgotrajne vezi med nami se namreč navadno ustvarjajo dalj časa,« še svetuje Alja Fabjan.

Morda te zanima tudi:

Slovenci se počutimo mlade do 50. leta starosti

Vas zanima, v kateri državi se ljudje najdlje počutijo ...

Društvo RESje: Za boljše in lepše življenje

Društvo RESje deluje že dvajset let, z ustanovitvijo in...

Dolgotrajna oskrba: Se nam obeta črna prihodnost?

Sistem dolgotrajne oskrbe bo odločilno krojil kakovost ...

Vikend program za ženske »Modrost v MeNI«

Kaj se dogaja, ko stopimo v srednja leta in nam pričnej...

Projekt Starejši za starejše: Naša srečanja so polna dogodivščin

Vstopili smo že v drugi mesec naših prijetnih medgenera...

Nasveti: Kako pomagati svojcem oseb z demenco?

Veliko je tega, za kar bi morala poskrbeti država pa se...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Marija Hrvatin

Marija Hrvatin
pisateljica, kolumnistka


"Življenje je preveč lepo, da bi ga zatemnila z nepomembnostmi; v tej zgodbi je zdravje biser, ki ima neprecenljivo vrednost tukaj in zdaj. "

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2019 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.