Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na četrtkovi seji obravnaval predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju z vidika predvidenih sprememb, ki posegajo tudi na področje zavoda. Seje so se poleg članov sveta in predstavnikov zavoda udeležili tudi generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Tanja Mate s sodelavci in predstavniki ministrstva za finance.
Po daljši razpravi, v kateri so prisotni izpostavili predvsem finančne posledice, ki bi jih zakon prinesel za pokojninsko blagajno, in nujno potrebo po enotnem izvedenskem organu, so člani sveta zavoda sprejeli sklepe, ki jih bodo posredovali tudi ministrstvu za
zdravje, ministrstvu za finance, ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in zavodu za zdravstveno zavarovanje. Javna obravnava predloga zakona je namreč predvidena do 19. marca 2017, člani sveta zavoda pa so si bili enotni, da je potrebno rok obravnave podaljšati ali pa da se v ponovno javno obravnavo z daljšim rokom posreduje spremenjen predlog zakona, dopolnjen s predlogi in pripombami podanimi v prvi javni obravnavi.
Predlog zakona finančno obremenjuje pokojninsko blagajno na račun zdravstvene blagajne, zavod pa ocenjuje, da bi dodatna letna obremenitev pokojninske blagajne znašala preko 102 milijona evrov. Obenem bi se z višanjem prispevne stopnje delodajalca za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jo zavod plačuje za prejemnike pokojnin in nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, še dodatno zvišali odhodki zavoda in s tem posledično tudi delež sredstev iz državnega proračuna za pokojninsko blagajno. Zato svet zavoda predlaga, da se sredstva iz državnega proračuna, namenjena plačilu obveznega zdravstvenega zavarovanja, nakažejo neposredno zdravstveni blagajni.
Zaradi racionalizacije postopkov bi bilo smiselno oziroma celo nujno, če bo sprejet nov zakon, organizirati enoten izvedenski organ, ki bi v celoti izvajal postopek ocenjevanja dela zmožnosti (začasne, trajnejše in trajne). Potrebno bi bilo izenačiti tudi status zdravnikov v socialnem zavarovanju s tistimi v javnem zdravstvu, saj bi s tem visoko usposobljenim strokovnjakom omogočili prehodnost med obema sistemoma.
Na seji sveta zavoda so poudarili, da je potrebno bolj natančno določiti definicijo trajnejše nezmožnosti za delo, postopek in način odločanja o pravici do nadomestila zaradi trajnejše nezmožnosti za delo in način izplačevanja nadomestila. Prav tako je potrebno določene termine v predlogu zakona uskladiti z že obstoječimi predpisi iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Postopek obračunavanja in plačevanja zdravstvenega nadomestila pa je po predlogu zakona zelo drag in zapleten. Obenem je v povezavi z zdravstveno reformo nujno pristopiti tudi k nadaljnjim aktivnostim za spremembo invalidskega zavarovanja, ki so nakazane že v Beli knjigi o pokojninah.