Prihajajo boljši časi za upokojence

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) bo, kot kaže po prvih desetih mesecih, za pokrivanje obveznosti letos iz državnega proračuna potreboval 138 milijonov evrov manj sredstev od načrtovanih. Generalni direktor Zpiza Marijan Papež je v pogovoru za STA ocenil, da so trendi vzpodbudni, tudi ko gre za število novih upokojencev.
Upokojenci že občutijo boljše čase. (foto:pexels.com)
Upokojenci že občutijo boljše čase. (foto:pexels.com)
Nazaj Naprej
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Rast števila novih upokojencev je letos višja kot lani, a nižja od načrtovane. Po oceni bo letos rast števila starostnih upokojencev 1,2 odstotka, rast števila vseh pokojnin skupaj pa 0,4 odstotka. To bo druga najnižja rast od osamosvojitve, je dejal.

Zadnja pokojninska reforma
Temu po njegovih besedah botruje zadnja pokojninska reforma, ki je med drugim ukinila dodano dobo za čas študija in služenja vojaškega roka, znižanje starostne meje zaradi otrok za moške, uvedla institut pokojninske dobe brez dokupa in postopno strožje pogoje upokojevanja.

Na nižjo rast upokojevanja vpliva še ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa po izpolnitvi predpisanih pogojev za starostno pokojnino, predvsem pa od 1. januarja 2016 pokojninska novela, ki je razširila krog zavarovancev, ki lahko uveljavijo izplačilo 20 odstotkov pokojnine ob izpolnjevanju pogojev.

Izhod iz krize je dodatno prispeval h kasnejšemu odhodu v pokoj. Poleg tega se sicer zelo postopno spreminja razmišljanje zavarovancev o tem, kdaj v pokoj.

Upokojitev v letu 2018 ugodnejša
Ker se bliža konec leta, je Papež izpostavil, da je upokojitev v začetku leta 2018 ugodnejša kot konec leta 2017. Predvidena rast plač letos je namreč približno dva odstotka, kar se bo odražalo v ugodnejših valorizacijskih količnikih. "Povedano bolj plastično: upokojitev 1. januarja 2018 je lahko za približno dva odstotka ugodnejša od upokojitve 31. decembra 2017," je ilustriral.

Po njegovih besedah vsak, ki gre v pokoj, upa, da bo pokojnino lahko dolgo užival. Lani je bilo povprečje tistih, ki jim je pravica do starostne pokojnine prenehala, pri ženskah dobrih 24 let, pri moških 17 let in sedem mesecev. Predlagal je, da se tisti, ki so v dvomu in potrebujejo dodatne informacije, za pojasnila obrnejo na strokovne delavce Zpiza.

Boljši časi za upokojence
Upokojenci vse bolj občutijo boljše gospodarske kazalce. Posledica tega je bila sprememba zakonodaje, po kateri je bila oktobra izplačana zagotovljena pokojnina 500 evrov vsem, ki so se starostno ali invalidsko upokojili s pokojninsko dobo, predpisano za starostno pokojnino pri najnižji starosti oz. brez starostnega pogoja, ko ta še ni bil predpisan. Dobrih 52.600 upravičencev je dobilo v povprečju 26 evrov več.

Na Zpizu se soočajo z nezadovoljstvom tistih, ki jih je sprememba izločila, med katerimi so prejemniki predčasne, vdovske in družinske pokojnine. Prizadete se počutijo tudi tisti, ki so se upokojevali po strožjih pogojih in kljub daljši pokojninski dobi niso med upravičenci, medtem ko upokojeni po milejši zakonodaji kljub krajši pokojninski dobi so.

Razočarani nad letnim dodatkom
Nekateri so bili razočarani ob določitvi pogojev za izplačilo letošnjega letnega dodatka, ki so ga prvič po sprejetju varčevalnega zakona sicer dobili vsi upokojenci ne glede na višino pokojnine. Zpiz je namreč pri višini pokojnine prvikrat upošteval pokojnino ali njen del, ki ga posamezniki prejemajo iz tujine. Nekateri so zato dobili manjši dodatek. Zpizu je novost prinesla dobrih šest milijonov evrov prihranka. Papež je poudaril, da gre za pravičnejšo ureditev od prejšnje.

Zadnja pokojninska novela
Pozdravlja zadnjo pokojninsko novelo, po kateri se bo čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do konca leta 2012 štel kot pokojninska doba brez dokupa. A rešitev po njegovih besedah le delno odpravlja pomanjkljivosti reforme, ki je tako pridobljeni dobi dala manj ugoden status - upokojitev je omogočila kasneje oz. je bila pokojnina manj ugodna, saj je postala namesto starostne predčasna.

"Reforma ni črtala pokojninske dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno zavarovanje, kar vse prevečkrat napačno slišimo v medijih," je opozoril.

Zpiz bo po novem delavca in delodajalca, če niso obračunani prispevki, o tem obvestil. Prav tako bo s tem seznanil finančno upravo in inšpektorat za delo. Obdobje, za katero obračun davčnega odtegljaja ni bil predložen, se bo delavcu štelo v pokojninsko dobo.

Pravna varnost delavcev bo večja, ker bo pritisk na delodajalce močnejši. Delavci bodo obveščeni, da delodajalec ni izpolnil obveznosti, je izpostavil Papež.

Dodatno delo za Zpiz
Številne zakonske novosti so Zpizu prinesle dodatno delo. Veliko ga je grozilo tudi po prvotnem predlogu zakona o zdravstvenem varstvu, saj bi izplačilo nadomestila za nezmožnost za delo v trajanju več od 12 oziroma 18 mesecev prenesli z zdravstvene blagajne na Zpiz. Po Papeževem pojasnilu tu ni bistveno vprašanje povečanja dela, ampak finančnih učinkov, ki jih ni nihče izračunal.

Namen je bil po njegovih besedah le prenos izplačila nadomestil z ene blagajne na drugo, kar bi po oceni Zpiza imelo negativne učinke za pokojninsko blagajno. A po zadnjih informacijah do tega prenosa naj ne bi prišlo, je povedal.

Zakon o dolgotrajni oskrbi
Manj posluha za njihova opozorila je bilo pri oblikovanju zakona o dolgotrajni oskrbi. Papež je pričakoval, da se bo z uvedbo dolgotrajne oskrbe oblikoval dolgo napovedovani enotni izvedenski organ, da bi zdravniki izvedenci odločali o bolniški odsotnosti, invalidskem zavarovanju, postopkih za zaposlovanje in dolgotrajni oskrbi.

Postopke bi izvajali hitreje in bolj strokovno, z ustrezno ureditvijo statusa zdravnikov izvedencev pa bi lažje pridobili nove, ki jih primanjkuje tako v zdravstvenem kot pokojninskem zavodu, je izpostavil. Še vedno si prizadeva za vzpostavitev enotnega izvedenskega organa.

Presenetilo ga je tudi, da bo ocenjevanje potrebe po dolgotrajni oskrbi brez zdravnikov. Po njegovih besedah je namreč zdravnik tisti, ki je "glavni kompetenten za ocenjevanje posameznikovega zdravstvenega stanja, od katerega so v veliki meri odvisne tudi pravice".

V času, ko bo pritisk na Zpiz največji, naj bi po reformi potrebna sredstva prispeval demografski sklad. Papež svari, da bo učinek sklada manjši, kot morda nekateri pričakujejo. "Če ne bodo zagotovljeni dodatni viri, ne bo mogel dolgoročno zagotavljati ustreznih sredstev," je opozoril.

Pokojninska blagajna vzdržna do leta 2022
Pokojninska blagajna bo po njegovi oceni vzdržna do leta 2022 ali 2023. Že prej bo treba pripraviti spremembe, ki bodo naslovile demografske izzive. "Zelo pomembno je, da bi bila zakonodaja s tako pomembnega področja sprejeta vsaj pol leta pred uveljavitvijo, da bi imeli ljudje čas, da se v miru in ne čez noč pripravijo oz. odločijo, kaj bodo storili," je pozval.

Spomnil je, da sta bili zadnji reformi sprejeti le nekaj dni pred uveljavitvijo in marsikdo se je v naglici in nevednosti napačno odločil. Do določene mere je mogoče na demografske izzive odgovoriti s priseljevanjem, a postopnemu dvigovanju upokojitvene starosti in daljšemu ostajanju v zaposlitvi ne bo mogoče ubežati.

Povzeto po ZDUS, STA

 

Morda te zanima tudi:

Stari starši in vnuki: Pravica do stikov

Stari starši igrajo zelo pomembno vlogo v življenju svo...

OECD: Nižji prispevki za socialno varnost, daljša delovna doba

Po oceni OECD Slovenija ni pripravljena na hitro staran...

Seznam 5 bank: Višje obrestne mere?

Čeprav so obrestne mere za potrošniške kredite še vedno...

Bodite pozorni: dve banki rekordno podražili svoje storitve

Dve banki sta občutno povišali svoje storitve. Tako vis...

Upokojenci, z današnjim dnem so pokojnine višje!

Upokojenci bodo danes na svoje račune prejeli aprilsko ...

Ne spreglejte: Več denarja, a le z novo vlogo

S prvim junijem prihajajo novosti na področju varstvene...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Trezika Vidovič

Trezika Vidovič
upokojena vzgojiteljica


"Prave odločitve me peljejo v pravo delovanje v življenju. Držim se zakona privlačnosti. Tisto, kar privlačiš, dobiš. Dobila sem življenje!"

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2018 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.
X

NAGRADNA IGRA: VONJ POLETJA

ZADENITE BOGAT PAKET SVEŽE, ROČNO IZDELANE KOZMETIKE LUSH, KI BO ŠE POLEPŠALA IN ODIŠAVILA VAŠE POLETJE!

Izberite paket nagrad, za katerega se želite potegovati:

Milo za telo Olive tree, milo za telo Lavender Viva Loca, puder za stopala s čajevcem T for Toes
(izžrebali bomo 3 prejemnike takih paketov)
Milo za telo Olive tree, milo za telo Lavender Viva Loca, gel za tuširanje Happy Hippy 100 g (s svežo grenivko, odlično ustreza tudi lasem)
(izžrebali bomo 2 prejemnika takih paketov)
Milo za telo Olive tree, milo za telo Lavender Viva Loca, večnamenski balzam Ultrabalm (čudežen tako na suhi koži – komolci, stopala …, kot tudi na laseh, ustnicah …)
(izžrebali bomo 1 prejemnika takega paketa)

Pogoj za sodelovanje v nagradni igri je podelitev dovoljenja, da vaše osebne podatke uporabimo za namene, navedene spodaj. S podatki bomo ravnali skrbno in v skladu z veljavno zakonodajo. Podrobnejše informacije o ravnanju z osebnimi podatki, kakor tudi splošne pogoje uporabe portala MojaLeta.si, najdete na naslednjih povezavah:
> PRAVILNIK IGRE        > UPRAVLJANJE Z OSEBNIMI PODATKI

Strinjam se, da na moj e-naslov pošiljate Mojaleta.si uredniške e-novice
Strinjam se, da na moj e-naslov občasno posredujete komercialne ponudbe preverjenih partnerjev Mojaleta.si
POTRDITE