E-novice

Naroči se in prejemaj nove članke, nagradne igre in kupone.
 

Prihajajo boljši časi za upokojence

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) bo, kot kaže po prvih desetih mesecih, za pokrivanje obveznosti letos iz državnega proračuna potreboval 138 milijonov evrov manj sredstev od načrtovanih. Generalni direktor Zpiza Marijan Papež je v pogovoru za STA ocenil, da so trendi vzpodbudni, tudi ko gre za število novih upokojencev.
Upokojenci že občutijo boljše čase. (foto:pexels.com)
Upokojenci že občutijo boljše čase. (foto:pexels.com)
Nazaj Naprej
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Rast števila novih upokojencev je letos višja kot lani, a nižja od načrtovane. Po oceni bo letos rast števila starostnih upokojencev 1,2 odstotka, rast števila vseh pokojnin skupaj pa 0,4 odstotka. To bo druga najnižja rast od osamosvojitve, je dejal.

Zadnja pokojninska reforma
Temu po njegovih besedah botruje zadnja pokojninska reforma, ki je med drugim ukinila dodano dobo za čas študija in služenja vojaškega roka, znižanje starostne meje zaradi otrok za moške, uvedla institut pokojninske dobe brez dokupa in postopno strožje pogoje upokojevanja.

Na nižjo rast upokojevanja vpliva še ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa po izpolnitvi predpisanih pogojev za starostno pokojnino, predvsem pa od 1. januarja 2016 pokojninska novela, ki je razširila krog zavarovancev, ki lahko uveljavijo izplačilo 20 odstotkov pokojnine ob izpolnjevanju pogojev.

Izhod iz krize je dodatno prispeval h kasnejšemu odhodu v pokoj. Poleg tega se sicer zelo postopno spreminja razmišljanje zavarovancev o tem, kdaj v pokoj.

Upokojitev v letu 2018 ugodnejša
Ker se bliža konec leta, je Papež izpostavil, da je upokojitev v začetku leta 2018 ugodnejša kot konec leta 2017. Predvidena rast plač letos je namreč približno dva odstotka, kar se bo odražalo v ugodnejših valorizacijskih količnikih. "Povedano bolj plastično: upokojitev 1. januarja 2018 je lahko za približno dva odstotka ugodnejša od upokojitve 31. decembra 2017," je ilustriral.

Po njegovih besedah vsak, ki gre v pokoj, upa, da bo pokojnino lahko dolgo užival. Lani je bilo povprečje tistih, ki jim je pravica do starostne pokojnine prenehala, pri ženskah dobrih 24 let, pri moških 17 let in sedem mesecev. Predlagal je, da se tisti, ki so v dvomu in potrebujejo dodatne informacije, za pojasnila obrnejo na strokovne delavce Zpiza.

Boljši časi za upokojence
Upokojenci vse bolj občutijo boljše gospodarske kazalce. Posledica tega je bila sprememba zakonodaje, po kateri je bila oktobra izplačana zagotovljena pokojnina 500 evrov vsem, ki so se starostno ali invalidsko upokojili s pokojninsko dobo, predpisano za starostno pokojnino pri najnižji starosti oz. brez starostnega pogoja, ko ta še ni bil predpisan. Dobrih 52.600 upravičencev je dobilo v povprečju 26 evrov več.

Na Zpizu se soočajo z nezadovoljstvom tistih, ki jih je sprememba izločila, med katerimi so prejemniki predčasne, vdovske in družinske pokojnine. Prizadete se počutijo tudi tisti, ki so se upokojevali po strožjih pogojih in kljub daljši pokojninski dobi niso med upravičenci, medtem ko upokojeni po milejši zakonodaji kljub krajši pokojninski dobi so.

Razočarani nad letnim dodatkom
Nekateri so bili razočarani ob določitvi pogojev za izplačilo letošnjega letnega dodatka, ki so ga prvič po sprejetju varčevalnega zakona sicer dobili vsi upokojenci ne glede na višino pokojnine. Zpiz je namreč pri višini pokojnine prvikrat upošteval pokojnino ali njen del, ki ga posamezniki prejemajo iz tujine. Nekateri so zato dobili manjši dodatek. Zpizu je novost prinesla dobrih šest milijonov evrov prihranka. Papež je poudaril, da gre za pravičnejšo ureditev od prejšnje.

Zadnja pokojninska novela
Pozdravlja zadnjo pokojninsko novelo, po kateri se bo čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do konca leta 2012 štel kot pokojninska doba brez dokupa. A rešitev po njegovih besedah le delno odpravlja pomanjkljivosti reforme, ki je tako pridobljeni dobi dala manj ugoden status - upokojitev je omogočila kasneje oz. je bila pokojnina manj ugodna, saj je postala namesto starostne predčasna.

"Reforma ni črtala pokojninske dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno zavarovanje, kar vse prevečkrat napačno slišimo v medijih," je opozoril.

Zpiz bo po novem delavca in delodajalca, če niso obračunani prispevki, o tem obvestil. Prav tako bo s tem seznanil finančno upravo in inšpektorat za delo. Obdobje, za katero obračun davčnega odtegljaja ni bil predložen, se bo delavcu štelo v pokojninsko dobo.

Pravna varnost delavcev bo večja, ker bo pritisk na delodajalce močnejši. Delavci bodo obveščeni, da delodajalec ni izpolnil obveznosti, je izpostavil Papež.

Dodatno delo za Zpiz
Številne zakonske novosti so Zpizu prinesle dodatno delo. Veliko ga je grozilo tudi po prvotnem predlogu zakona o zdravstvenem varstvu, saj bi izplačilo nadomestila za nezmožnost za delo v trajanju več od 12 oziroma 18 mesecev prenesli z zdravstvene blagajne na Zpiz. Po Papeževem pojasnilu tu ni bistveno vprašanje povečanja dela, ampak finančnih učinkov, ki jih ni nihče izračunal.

Namen je bil po njegovih besedah le prenos izplačila nadomestil z ene blagajne na drugo, kar bi po oceni Zpiza imelo negativne učinke za pokojninsko blagajno. A po zadnjih informacijah do tega prenosa naj ne bi prišlo, je povedal.

Zakon o dolgotrajni oskrbi
Manj posluha za njihova opozorila je bilo pri oblikovanju zakona o dolgotrajni oskrbi. Papež je pričakoval, da se bo z uvedbo dolgotrajne oskrbe oblikoval dolgo napovedovani enotni izvedenski organ, da bi zdravniki izvedenci odločali o bolniški odsotnosti, invalidskem zavarovanju, postopkih za zaposlovanje in dolgotrajni oskrbi.

Postopke bi izvajali hitreje in bolj strokovno, z ustrezno ureditvijo statusa zdravnikov izvedencev pa bi lažje pridobili nove, ki jih primanjkuje tako v zdravstvenem kot pokojninskem zavodu, je izpostavil. Še vedno si prizadeva za vzpostavitev enotnega izvedenskega organa.

Presenetilo ga je tudi, da bo ocenjevanje potrebe po dolgotrajni oskrbi brez zdravnikov. Po njegovih besedah je namreč zdravnik tisti, ki je "glavni kompetenten za ocenjevanje posameznikovega zdravstvenega stanja, od katerega so v veliki meri odvisne tudi pravice".

V času, ko bo pritisk na Zpiz največji, naj bi po reformi potrebna sredstva prispeval demografski sklad. Papež svari, da bo učinek sklada manjši, kot morda nekateri pričakujejo. "Če ne bodo zagotovljeni dodatni viri, ne bo mogel dolgoročno zagotavljati ustreznih sredstev," je opozoril.

Pokojninska blagajna vzdržna do leta 2022
Pokojninska blagajna bo po njegovi oceni vzdržna do leta 2022 ali 2023. Že prej bo treba pripraviti spremembe, ki bodo naslovile demografske izzive. "Zelo pomembno je, da bi bila zakonodaja s tako pomembnega področja sprejeta vsaj pol leta pred uveljavitvijo, da bi imeli ljudje čas, da se v miru in ne čez noč pripravijo oz. odločijo, kaj bodo storili," je pozval.

Spomnil je, da sta bili zadnji reformi sprejeti le nekaj dni pred uveljavitvijo in marsikdo se je v naglici in nevednosti napačno odločil. Do določene mere je mogoče na demografske izzive odgovoriti s priseljevanjem, a postopnemu dvigovanju upokojitvene starosti in daljšemu ostajanju v zaposlitvi ne bo mogoče ubežati.

Povzeto po ZDUS, STA

 

Morda te zanima tudi:

Zakon o dolgotrajni oskrbi: Kje bomo dobili denar?

Tudi v Sloveniji se prebivalstvo hitro stara, zato bi t...

Vozniške sposobnosti starejših: Koliko boste odšteli za podaljšanje izpita?

Vozniki, ki dopolnijo 70 let, v skladu z novelo zakona ...

Zakon o dolgotrajni oskrbi: Pričakujte višje zneske!

Osnutek Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravil...

Oblike oporok

V Sloveniji je uvedeno dedovanje na podlagi dveh pravni...

Potrjeno: Z novim letom višja pokojnina

Včeraj je Državni zbor sprejel pokojninsko novelo, ki s...

Upokojitev: Spremembe pri starostni pokojnini

Državni zbor bo na izredni seji na zahtevo koalicije ob...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Milena Miklavčič

Milena Miklavčič
novinarka, pisateljica


"Od nas samih je odvisno, s katero nogo bomo vstali. To je recept za uspešno življenje, ne nazadnje tudi v zrelih letih."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2017 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.