25. junija praznujemo v Sloveniji dan državnosti. Na ta dan leta 1991 smo sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in s tem je Slovenija postala formalno neodvisna. Dva dni pozneje, 27. junija, se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade začela slovenska osamosvojitvena vojna, v kateri se je Slovenija že borila za neodvisnost in jo je tudi obranila.
Tudi letos ob obletnici teh dogodkov, že osemindvajseti, ugotavljamo, kaj vse se je od takrat spremenilo. Slovenija se je morala takoj na začetku samostojne poti spoprijeti z velikimi gospodarskimi težavami, vendar jih je uspešno premagala. Težave se takrat niso končale za vedno. V 2008 in nekaj naslednjih let je tudi Slovenijo zajela velika gospodarska kriza. In tudi ta je zdaj že nekaj časa za name, piše Statistični urad RS.
Daljša je življenjska doba
1. januarja 1991 je bila povprečna starost prebivalcev Slovenije 35,9 leta, v začetku letošnjega leta pa že 43,4 leta. Življenjska doba je daljša, kot je bila v letu 1991. V 1991 je bila povprečna starost umrlih 70 let, v 2017 pa skoraj 78. V 2017 v Sloveniji rojene deklice lahko pričakujejo, da bodo doživele 83,7 leta, dečki pa nekaj več kot 78 let.
Posledica spremenjene demografske slike je na eni strani manjši vpis v osnovne šole. V letošnjem šolskem letu je bilo osnovnošolcev skoraj 39.000 manj kot v šolskem letu 1991/92. Vendar se število otrok, vpisanih v osnovno šolo, od leta 2011 spet nekoliko povečuje, kar je posledica naraščanja števila rojstev v letih od 2004 do 2010.
Pokojnine se zvišujejo počasneje, kakor plače
Povečuje se število upokojencev, spreminja se tudi razmerje med številom zavarovancev in številom upokojencev, pokojnine pa se v primerjavi s plačami zvišujejo počasneje. Pred 28 leti je bilo v Sloveniji manj kot 400.000 upokojencev, lani jih je bilo 617.000. V 1991 je bilo razmerje med številom upokojencev in zavarovancev 2,0, medtem ko je v 2018 na enega upokojenca prišlo le še nekaj več kot 1,5 zavarovane osebe. V 1992 so povprečne neto starostne pokojnine dosegale 78,4 odstotka povprečne neto plače, v 2018 le še 58,5 odstotka.
Zamenjali tri valute
Prebivalec Slovenije, rojen konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, je do svoje polnoletnosti zamenjal tri valute in štiri vrste bankovcev: z osamosvojitvijo je Slovenija jugoslovanski dinar zamenjala za slovenski tolar, ki je bil sprva tiskan v obliki bonov. Leta 2007 je prišel evro.
V 2018 smo na primer za kilogram kruha morali delati skoraj tretjino manj časa, za kilogram sladkorja trikrat manj, za kilogram kave štirikrat manj in za nov osebni avtomobil znamke Renault Clio še enkrat manj kot leta 1991.
Velike spremembe so tudi v gospodarstvu
Struktura gospodarstva se je od leta 1991 do danes močno spremenila. Delež dodane vrednosti iz kmetijskih dejavnosti v skupni dodani vrednosti BDP se je zmanjšal za več kot polovico: s 5,7 odstotka v letu 1991 na 2,2 odstotka v letu 2018. Močno se je zmanjšal tudi delež dodane vrednosti iz industrije in gradbeništva: s 44 odstotkov (1991) na 33,2 odstotka (2018). Močno pa se je povečal delež dodane vrednosti iz storitev: s 50,3 odstotka v letu 1991 je do leta 2018 narasel na 64,6 odstotka. Podobne spremembe so se zgodile tudi v drugih državah.
Spremembe v gospodarstvu se odražajo tudi v zunanji trgovini Slovenije. V letu 1992 so bili glavni izvozni proizvodi Slovenije cestna vozila (11 odstotkov izvoza), obleka (10 odstotkov) ter električni stroji in naprave (devet odstotkov). V 2018 pa so cestnim vozilom (16 odstotkov), sledili medicinski in farmacevtski proizvodi (10 odstotkov).
Najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije je bila v vseh letih Nemčija. Pri trgovanju z drugimi članicami EU se je najbolj povečalo trgovanje Slovenije z Avstrijo. Pri trgovanju z državami zunaj EU je Slovenija največ blaga izvozila v države, nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije. V letih po osamosvojitvi se je nekoliko povečal izvoz Slovenije v Rusko federacijo, zelo se je okrepilo tudi trgovanje s Kitajsko. Izrazito se je povečal tudi uvoz iz Kitajske.
Kaj nam prinaša prihodnost?
Statistični urad je ponudil tudi projekcije na demografskem področju. Te kažejo, da se bo prebivalstvo Slovenije predvidoma povečevalo približno do leta 2025, ko bo Slovencev okoli 2.083.000, in to predvsem zaradi selitvenega prirasta. Po letu 2025 naj bi število prebivalcev začelo počasi padati. 1. januarja 2080 naj bi imela Slovenija 1.938.000 prebivalcev, kar je šest odstotkov manj kot v začetnem letu teh projekcij, v letu 2015.
Če so lani starejši od 64 let predstavljali 19,4 odstotka prebivalstva, naj bi jih bilo v letu 2057 skoraj 31 odstotkov. Dečki, ki se bodo leta 2080 rodili v Sloveniji, bodo lahko pričakovali 87 let življenja, deklice pa več kot 91 let.
Še več zanimivosti boste našli tukaj.