Pogosto se zatakne po štiridesetem letu. Začnejo se prve hormonske spremembe, gospa gre na redni pregled, malo potarna in dobi »blage« hormonske tablete, ki ji bodo pomagale pri nihanju počutja. Seveda spregleda stranske učinke, kjer jasno piše, da je večja možnost pojava depresije in da so bolj pogoste tromboze (zamašitev žil). Čez nekaj mesecev se zjoče že ob najmanjšem naporu in spet gre na pregled – seveda je to normalno, da ji niha razpoloženje, zato dobi blage antidepresive … In sedaj se ne sekira več! Njen svet postane otopel, njena čustva so zamrznjena in tako gre teden, mesec, leto … Vedno bolj je nesrečna.
Iz knjige Zdravilni kodeks:*
Inštitut HeartMath že več let izvaja ene najboljših alternativnih kliničnih raziskav na svetu. Ena od študij, ki so jo izvedli, nedvomno sodi med najneverjetnejše, vendar je resnična. Človeško DNK so dali v epruveto, udeležencem raziskave pa naročili, naj jo primejo v roke in razmišljajo o bolečih mislih oz. naj v svoj spomin prikličejo uničujoče spomine. Ne morete razmišljati o bolečih trenutkih, ne da bi se spomnili na uničujoča čustva. Potem, ko so udeleženci to naredili, so raziskovalci DNK vzeli iz epruvete in jo raziskali. DNK je bila dejansko poškodovana. Potem so isto DNK dali nazaj v epruveto in spet naročili udeležencem, naj epruveto vzamejo v roke, tokrat pa naj razmišljajo o dobrih in srečnih trenutkih. Prav tako je tudi to nemogoče, ne da bi priklicali lepe spomine. DNK so vzeli iz epruvete, jo preiskali in opazili, da so pozitivne misli zdravilno delovale nanjo. Kaj to pomeni? Pomeni, da DNK poškodujemo, ko sprožimo negativne spomine, medtem ko srečni spomini DNK dobesedno zdravijo.
*Kliknite tukaj.
Če pozabljate na sebe, ne boste zmogli!
Mogoče hiter tempo vsak dan občutite na svoji koži? Ali zvečer izmučeni padete v posteljo, zjutraj pa se zbudite v nov dan, ki ni nič boljši od včerajšnjega? V naglici se mogoče premalo zavedate, da je najprej treba poskrbeti za sebe in za svoje zdravje, če hočete učinkovito delovati na vseh področjih. Ženska še nikdar v zgodovini človeštva ni bila tako obremenjena. Poleg družine, ki je bila še pred nekaj desetletji edina skrb večine žensk, mora današnja ženska še dobro izgledati, dobro zaslužiti, biti srečna, nasmejana in spočita ...
Celice, ki so v harmoniji, se vsak dan obnavljajo
Človeško telo je sestavljeno iz petdeset bilijonov celic. Skupek teh celic je telo, ki je sestavljeno iz kože, mišic, kosti, organov, krvi ...Te celice rastejo in se obnavljajo. V nekaj letih se popolnoma obnovimo. Ta proces v našem telesu ves čas poteka in ga ne nadzorujemo z mislimi (poteka samodejno in ga nadzira avtonomno živčevje) – celice se neprestano rojevajo, rastejo in odmirajo. Telo mora biti osredotočeno na rast in razvoj, saj lahko le tako nadomešča izgubljene celice.
Dr. Bruce Lipton* trdi, da je celica, ki raste in se obnavlja, odporna proti bolezni. Vendar se takrat, ko je telo v stresu, ko je pripravljeno na »boj ali beg« in je treba rešiti življenje, stanje povsem spremeni.
Predstavljajte si, da se sprehajate po gozdu. Naenkrat zaslišite lomastenje nedaleč od vas in iz grmovja proti vam skoči velika, rjoveča žival z odprtim gobcem.V delčku sekunde telo zazna nevarnost in se v istem trenutku odzove nanjo. V skladu z novimi okoliščinami se spremeni biologija telesa. Vso energijo, ki je na voljo, telo pošlje v organe, ki ga pomagajo braniti. Noge in roke dobijo vitamine, minerale ter ostale potrebne snovi, um in telo se zbistrita in sta v trenutku pripravljena na boj ali beg. Skratka, telo dobi posebna navodila glede delovanja.To je mehanizem preživetja, ki je vgrajen v nas že od začetka človeštva. Če tega ne bi imeli, ne bi preživeli do danes.
*Dr. Bruce Lipton je priznan celični biolog in avtor več knjig, dve izmed njih v slovenščini sta Biologija prepričanj in Učinek medenih tednov. Kliknite tukaj.
Predstavljajte si sredozemsko mestece ob morju, kot sta na primer Dubrovnik in Korčula ali katero koli mesece z obzidjem izpred 500 leti. Ko je bilo stanje miru, je vse potekalo po mirnem, ustaljenem redu. Skozi mestna vrata so prihajali trgovci, na tržnicah je bil živ-žav, ženske so kuhale in skrbele za družino, moški – nekateri so bili rokodelci, drugi umetniki, tretji čevljarji, peki … Včasih je kdo v mestu umrl; rojevali so se novi člani skupnosti. Mesto so ljudje obnavljali in skrbeli, da je bilo lepo.Ko pa je bilo mesto napadeno, takrat je vladalo drugačno stanje. Zaprla so se mestna vrata in vsi vhodi v mesto, nihče ni mogel niti notri niti ven. Oskrba s hrano je bila okrnjena. Vsi, ki so bili sposobni za boj, so se borili. Vladalo je bojno stanje. Res, da se je rodil kak dojenček, ampak veliko ljudi je v boju umrlo. To ni bil čas za popravila – treba je bilo preživeti.
Dr. Alex Loyd in dr. Ben Johnson v knjigi Zdravilni kodeks primerjata stanje stresa z napadeno ladjo:
Celice se dobesedno zaprejo, kot ladja, ki nepredušno zapre vse lopute v času napada. Nič ne gre ne ven ne noter. Med bitko ne boste videli ladje za oskrbo, da bi se privezala na bok bojne ladje in jo oskrbela s hrano ali odnesla smeti. Prav tako se zgodi, ko smo v stresu – celice ne dobivajo hranil, kisika, mineralov, esencialnih maščobnih kislin … Niti ne izločajo odpadnih snovi in strupov. Ustavijo se vsi procesi, razen tisti, ki so potrebni za preživetje.
Ko je človeško telo v stresu, prednostno porablja naslednje vitamine, minerale, aminokisline in maščobe za izgradnjo stresnega hormona:
• v maščobi topna vitamina A in E,
• vitamini C, flavonoidi iz barvastega sadja in B-kompleks – posebej vitamini B1, B2, B5, B6 in B12,
• minerali magnezij, kalcij, cink, mangan, selen,
• aminokislina triptofan,
• maščobna kislina omega 3.
Če telo s hrano ne dobi dovolj zgoraj naštetih hranil, se sprosti želja po prav določeni hrani. Telo ves čas govori in opozarja. Krhki nohti sporočajo pomanjkanje vitamina B; krči v mišicah in trzanje mišic sporočajo pomanjkanje magnezija in vitamina B1; poželenje po prav določeni hrani sporoča, da vam manjka v prvi vrsti beljakovin, poleg tega pa vitamini skupine B ter krom. Kje vse to dobite? V gobah. Vaše telo z vami govori. Poslušajte ga!
Minka Gantar je avtorica knjige Ko imajo hormoni žur, še več najdete tukaj.