»Včeraj napovedane tožbe Skupnosti socialnih zavodov Slovenije proti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zaradi prenizkih cen, ki jih ZZZS plačuje za zdravstvene storite stanovalcev domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov, so v celoti neutemeljene in nepotrebne ter ne morejo rešiti vsebinskih težav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v ZZZS,« so sporočili z Zavoda za zdravstevno zavarovanje Slovenije.
»Glede pričakovanj Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, da bi ZZZS zagotovil dvig cen zdravstvene nege (zaradi višjih stroškov dela kot posledica dogovora med Vlado RS in sindikati javnega sektorja - učinek napredovanj in povišanja plačne lestvice, ki je ocenjen na približno 80 milijonov evrov za vse izvajalce zdravstvenih storitev na letni ravni), pojasnjujemo, da tega omejena finančna sredstva ZZZS v letu 2017 ne omogočajo. Sredstva ZZZS so namreč omejena in prednostno namenjena nujnim širitvam zdravstvenih programov zlasti s ciljem skrajševanja nedopustno dolgih čakalnih dob, za kar bo ZZZS v letu 2017 - prav zaradi omejenih sredstev ZZZS - prejel tudi transfer iz Proračuna Republike Slovenije v višini 23 milijonov evrov,« so še pojasnili na ZZZS in dodali, da je po njihovem mnenju moč te težave rešiti predvsem s sistemskimi ukrepi na ravni države (Vlade RS in Državnega zbora RS), ki bi morali zagotoviti dodatna sredstva za zdravstvo. Napovedana tožba in sodišče namreč po mnenju ZZZS ne moreta rešiti teh vsebinskih težav.
Ali ZZZS ni upoštevala zakona?
Spomnimo, da se je Skupnost socialnih zavodov Slovenije za tožbo proti ZZZS odločila, ker po njihovem mnenju slednji naj ne bi upošteval 66. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki določa, da se v izračunih cen zdravstvenih storitev samodejno upoštevajo spremembe, ki jih Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja sprejmejo kot Aneks h kolektivni pogodbi. Prav tako naj bi splošni dogovor, ki ga sprejme vlada in s katerim so določene cene zdravstvenih storitev, v 4. odstavku 9. člena določal, da se cene samodejno popravijo v primeru sprememb kolektivnih pogodb, ki vplivajo na stroške dela.
»Vlada je v Splošnem dogovoru za leto 2017 cene zdravstvenih storitev linearno znižala na raven 91,74 odstotka cene pred 1. 4. 2009 in to kljub povečanim stroškom, predvsem povečanim stroškom dela. Konec julija se je nato s sindikati dogovorila o odpravi anomalij do 26. plačnega razreda, s čimer so se stroški dela zdravstvenega kadra v domovih povečali za 6 do 9 odstotkov. Prav tako se že pogovarja tudi o odpravi plačnih anomalij nad 26. plačnim razredom,« so včeraj napovedano tožbo še utemeljevali pri Skupnosti socialnih zavodov in dodali, da ZZZS kljub njihovim opozorilom, naj zaradi dviga stroškov dela v skladu z omenjenim zakonom in splošnim dogovorom ustrezno prilagodi cene zdravstvenih storitev, tega ni storil, niti se ni odzval na poziv Skupnosti.
ZZZS pa nasprotno meni, da kolektivne pogodbe, ki urejajo plače v javnem sektorju, urejajo odnos med delavcem in delodajalcem in jih ni moč neposredno uporabiti za oblikovanje cen zdravstvenih storitev. »Navedba Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, da naj bi aneksi h kolektivnim pogodbam, ki so bili objavljen dne 29.8.2017 v Uradnem listu RS, št. 46/17 urejala plačne razrede za oblikovanje cene zdravstvenih neg, kot jih opredeljuje Splošni dogovor, ni točna,« so med drugim v izjavi za javnost še zapisali pri ZZZS.
Vlada stroške prevalila na starejše, njihove svojce in izvajalce
Zaradi dviga plač je sicer morala večina domov dvigniti cene oskrbe, ki jih iz lastnih žepov plačujejo starejši in njihovi svojci, v povprečju za 2 do 3 odstotke. Ker pa ZZZS, ki plačuje zdravstvene storitve, ni povečal cen, izvajalcem kljub varčevanju tudi na tako kritičnih področjih, kot sta redno vzdrževanje opreme in stavb, grozijo rdeče številke.
Koliko denarja bo ZZZS namenil za zdravstveno nego?
ZZZS bo v letu 2017 namenil vsem socialnim zavodom za 34,6 milijona evrov oz. za 38 % več finančnih sredstev za zdravstveno nego varovancev, kot so jih namenili leta 2007 pred nastopom gospodarske krize in varčevalnih ukrepov v zdravstvu. Večina teh sredstev je bila skladno s sklepi Vlade RS namenjena povečevanju števila postelj (varovancev) v socialnih zavodih predvsem v novih zasebnih domovih za starejše s koncesijo, delno pa tudi za povišanje plač v javnem sektorju.
»Sredstva ZZZS za zdravstveno nego varovancev v domovih za starejše občane se torej z leti povečujejo. Tako je ZZZS v letu 2010 za 5.655.015 dni zdravstvene nege plačal domovom 84.674.531 evrov, v letu 2016 pa za 6.268.701 dni zdravstvene nege že 92.739.796 evrov, kar je za 8,1 milijona evrov oz. 9,5% več kot leta 2010. Glede financiranja zdravstvene nege v domovih za starejše še poudarjamo, da le-to ZZZS plačuje po t.i. dejanski realizaciji, torej količinsko neomejeno glede na dejanske potrebe, zahtevnost in število varovancev v domovih za starejše,« so še pojasnili na ZZZS.