Več jezikov znaš, več veljaš

Moj čas > Izobraževanje | piše: Petra Logar | 10.5.2013
Nikoli ni prepozno za učenje tujih jezikov. Če imate željo, izpolnite si jo, poskrbite za male sive celice in si zadajte novo nalogo. Naj vas opogumi tudi dejstvo, da je statistično dokazano, da so starejši učenci bolj resni in se zato hitreje učijo.
Več jezikov znaš, več veljaš! (foto: www.123rf.com)
Več jezikov znaš, več veljaš! (foto: www.123rf.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Stari rek tudi v sodobnem času ni izgubil pomena. Dnevno lahko v medijih spremljamo podatke o evropski politiki večjezičnosti in spodbujanju jezikovne raznolikosti. V svet tujih jezikov pa nas ne vabijo le mediji, temveč vedno pogosteje tudi želja in nuja po osebnostni ter strokovni rasti. Če razmišljate o učenju tujega jezika, ne odlašajte, sedaj je pravi čas.

Prijetno razpoloženje in funkcionalen jezik
Pouk dandanes ne bi smel biti več le monotono ponavljanje slovnice in utrjevanje novega besedišča. Sodobni programi in zanimiva učna gradiva ponujajo veliko, če učitelj obvlada komunikativne učne metode, zna pravilno usmerjati slušatelje, da v tujem jeziku spregovorijo in spodbuja predvsem učenje funkcionalnega jezika. Kdo je dober učitelj smo povprašali Mojco Hergouth Koletič, profesorico nemškega in angleškega jezika, ki ima dolgoletne izkušnje s poučevanjem in vodenjem enega največjih jezikovnih centrov pri nas – Mint International House. »Dober učitelj je izobražen, strokovno podkovan, razgledan, tudi sam vedoželjen, predvsem pa mu mora biti poučevanje v veselje. Pomembna je osebna integriteta, avtentičnost ter življenjska energija in pozitivna naravnanost


Ali se za učenje tujih jezikov odloča le mlajša populacija ali se stereotipi o tem, da novo znanje za starejše nima smisla, končno podirajo?
Po naših anketah je v obdobju zadnjih petih let od 20 do 25 odstotkov naših tečajnikov starih od 41 do 50 let, od pet do 10 odstotkov pa več kot 51 let, torej predstavljajo približno tretjino naših tečajnikov, kar ni malo. Večina teh tečajnikov se jezika ne začenja učiti čisto od začetka, temveč nadgrajujejo ali obnavljajo znanje. Opažamo, da je predvsem v ženskem delu populacije obdobje po štiridesetem spet bolj aktivno, saj so otroci že večji, samostojni in imajo spet nekaj več časa za osebno in strokovno rast.
Morda ljudi po 45. letu sama še ne bi označila kot starejše, temveč za zrela leta, saj bomo, kot kaže, v teh letih šele na polovici delovne dobe, torej bomo po 45. letu delali še 20 let, kar pomeni, da je to še zelo aktivna doba.

Starejši si, težje se boš naučil tujega jezika. To drži ali ne?
Zagotovo se učni procesi malo upočasnijo, a je to zelo različno, zato ne bi delala splošnih, stereotipnih zaključkov. Opažamo, da najpogostejša težava sploh ni povezana s starostjo, temveč s tem, da je od zaključka formalnega šolanja minilo 20 ali več let in ljudje pozabijo, kako se sploh učiti. Dober učitelj jim bo seveda znal svetovati in te začetne težave se da hitro premostiti. Druga težava je v tem, da imajo ljudje napačna pričakovanja in pričakujejo rezultate čez noč, kar pa pri jeziku ne gre. Preradi pozabljamo, da se v mladosti učimo jezika pet, 10 let, da pridemo do želenih rezultatov, kot odrasli pa pričakujemo, da se bomo poleg vseh ostalih dodatnih obveznostih in vlogah, ki jih imamo v življenju, v semestru ali dveh naučili vsega, kar nam ni uspelo v mladosti v desetih!
 
Je potrebno za učenje tujega jezika imeti »posluh«?
Seveda imamo ljudje različna nagnjenja in sposobnosti, nekaj nam leži bolj, drugo manj in to velja tudi za učenje jezika. Nekateri jih osvajajo tako rekoč mimogrede, drugi morajo vložiti več truda. Saj tudi materni jezik ne obvladamo vsi enako dobro. Zelo pomembno pri učenju tujega jezika je tudi stik z jezikom izven učnih ur – več ko jih imamo, hitreje se bomo jezika naučili, prej nam bo prišel v »uho«.

Kaj bi svetovali starejšim, ki si želijo učenja tujega jezika, pa se ne morejo odločiti za ta korak, se opogumiti, morda menijo, da so že prestari ...?
Naj se ravnajo po reku: »Nikoli ni prepozno!« Običajno se malo starejši lotijo učenja zelo resno, redno obiskujejo tečaj, več časa posvetijo učenju in branju v tujem jeziku doma in z vsem tem nadoknadijo tisto vrzel, ko se jim zdi, da si mlajši hitreje zapomnijo. Iz statistike naših tečajev lahko zatrdim, da so običajno med boljšimi v skupini. Vselej rada poudarim: »Vse se začne in konča v glavi!« Če se odločimo, imamo resen namen in motivacijo, si po razgovoru z učiteljem zadamo realen cilj, bo dosegljiv morda celo prej kot mislite. Če koga zelo skrbi, da bodo drugi boljši, hitrejši, priporočamo, da se vpiše stopnjo nižje kot pokaže uvrstitveni test. Ker bo med boljšimi v skupini, bo pridobil potrebno samozavest in občutek, da zmore, kar je pomembna spodbuda za naprej.

Kako dolgo traja tečaj za nekoga, ki ne zna popolnoma nič in si želi aktivno znanje?
Kaj pravzaprav pomeni aktivno znanje? Izraz je bil v uporabi 50 let, a zadnjih 10 let se naj ne bi uporabljal več, ker pravzaprav nikoli ni bil čisto ustrezen. Tudi metodika pouka se je od 80-ih let zelo spremenila (vsaj naj bi se) in učečega od začetka navajamo na aktivno rabo jezika. Seveda pri jeziku vedno ostaja razlika med sposobnostjo razumevanja in govorno produkcijo, si pa prav s komunikativno metodo prizadevamo, da je razkorak med obema čim manjši. V zadnjih letih se je dobro uveljavil Evropski okvir za jezike, kjer B1 predstavlja prag, ko tečajniki postanejo samostojni uporabniki jezika in operativno sposobni.
Raven B1 je zaključena in osvojena po 400 do 500 urah.

Po katerem jeziku je največ povpraševanja?
Povpraševanje je še vedno največje po angleščini, kjer pa tečajniki pričakujejo vedno bolj specializirane vsebine in višje zahtevnostne stopnje. Angleščini sledi nemščina in učenje teh dveh jezikov je večinoma povezana z delom, ki ga slušatelj opravlja. Med jeziki, ki se jih slušatelji učijo ljubiteljsko pa so najpogostejši španščina, italijanščina, portugalščina in francoščina.

Morda te zanima tudi:

Ne zavrzite jabolčnih olupkov, koristno jih porabite

Spadate med tiste, ki jabolka olupijo, preden jih pojed...

Kako zdrav je v resnici paradižnik?

O paradižniku je bilo napisano veliko. Ta vsebuje velik...

Hrana, ki je za želodec najbolj škodljiva

Obstaja določena kombinacija živil, ki lahko povzroči t...

Trik: Kako narediti pravi raj na balkonu!

V toplih dneh, ki so pred nami, radi posedamo po balkon...

Izdelki za zaščito pred komarji: Delujejo ali ne?

Sredstva za zaščito pred piki komarjev, t. i. repelenti...

Alkoholizem povzroča gen

Po najnovejših raziskavah, ki so jih opravili britanski...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Marija Hrvatin

Marija Hrvatin
pisateljica, kolumnistka


"Življenje je preveč lepo, da bi ga zatemnila z nepomembnostmi; v tej zgodbi je zdravje biser, ki ima neprecenljivo vrednost tukaj in zdaj. "

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2019 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.