Uvodoma je Vlasta Nussdorfer opozorila na ranljivost starejših, ki jih goljufi pogosto nagovarjajo z obljubami o hitrem zdravju, lahkem zaslužku in "skrivnostih, ki vam jih zdravniki ne povedo". Prav občutki stiske, osamljenosti in zaupanja v avtoriteto so tisti, ki jih prevaranti najpogosteje izkoriščajo.
Alarmantne številke in oblike prevar
David Gracer z Uprave kriminalistične policije je predstavil zaskrbljujoče podatke:
- leta 2025 je policija obravnavala več kot 2.500 spletnih goljufij,
- skupna škoda je presegla 40 milijonov evrov,
- povprečna škoda na primer znaša 16.000 evrov,
- kar 90 % primerov vključuje zlorabo osebnih in bančnih podatkov.
Največ škode nastane pri investicijskih goljufijah, pogosto povezanih s kriptovalutami, lažnimi platformami in telefonskimi klici, pri katerih žrtve same namestijo aplikacije, ki goljufom omogočijo popoln dostop do njihovih naprav in bančnih računov. Gracer je poudaril pomen preventive in opogumljanja žrtev za prijavo, saj je sram eden glavnih razlogov za molk.
Preberite tudi: Pet najpogostejših spletnih prevar: kako jih prepoznati in kako se zaščititi
Zavajajoče oglaševanje in osebni podatki kot valuta
Petra Lovišček z Zveze potrošnikov Slovenije je opozorila, da danes kot potrošniki ne plačujemo le z denarjem, temveč tudi z osebnimi podatki, ki so postali nova valuta. Posebej nevarni so:
- lažni popusti in časovno omejene ponudbe,
- zdravstvene in "čudežne" trditve brez znanstvene podlage,
- prodaja prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov, ki to v resnici niso.
Pri spletnih nakupih je treba preveriti podatke o prodajalcu in tudi načine plačila, opozarja ZPS. Plačilo po povzetju pri kupcih vzbuja zaupanje, a to vseeno pomeni, da izdelek plačamo preden ga odpremo in če je to edini način plačila, pomeni znak za alarm.
Izpostavila je tudi pomembno, a premalo znano dejstvo: pri zavajajočih praksah se lahko rok za odstop od pogodbe podaljša na pet let, a le če so primeri prijavljeni.
Zakaj laž deluje bolje kot resnica?
Prof. dr. Marko Milosavljević s Fakultete za družbene vede je pojasnil, da lažne novice pogosto nagovarjajo čustva, algoritmi družbenih omrežij pa jih dodatno ojačujejo. Opozoril je na nevarnosti digitalnega sledenja, množičnega zbiranja podatkov in nemoči posameznika nasproti globalnim platformam. Ključno vlogo vidi v močnejši zakonodaji, okrepitvi institucij in večji podpori kakovostnim medijem.
Preberite tudi: Kako varno in prijetno uporabljati Facebook in Instagram
Vloga profesionalnega novinarstva
Barbara Štrukelj s Slovenske tiskovne agencije (STA) je predstavila delo portala Ne/ja, ki se ukvarja s preverjanjem dejstev, razbijanjem mitov in izobraževanjem javnosti. Poudarila je tri ključne korake pri presoji informacij:
- preverjanje celotnega sporočila, ne le naslova,
- preverjanje vira informacije,
- preverjanje tehničnih značilnosti (domena, slog, zgodovina vira).
Posebej je opozorila na nove izzive, ki jih prinaša umetna inteligenca in ponarejeni avdio-vizualni posnetki.
Skupno sporočilo posveta
Razprava s številnimi vprašanji iz publike je pokazala, da problem lažnih novic in prevar ni le tehničen, temveč globoko družben. Udeleženci so se strinjali, da brez večje medijske pismenosti, močne vloge države, odgovornosti platform ter dostopnih in zaupanja vrednih informacij ne bo mogoče učinkovito zaščititi najranljivejših.