»Vlada bi morala neporabljena sredstva, ki so bila namenjena za transferje v pokojninsko blagajno nameniti za tekočo uskladitev pokojnin tudi za izpadle uskladitev za nazaj, ne pa za pokritje izgub slovenskih bolnišnic,« so prepričani na Zvezi društev upokojencev Slovenije. Državni zbor je namreč včeraj v proračunu prerazporedil denar za bolnišnice. Vlada bo tako bolnišnicam, ki poslujejo z izgubo, najpozneje do 29. decembra zagotovila 136,2 milijona evrov. Po poročanju domačih medijev bo ta sredstva bolnišnicam zagotovilo ministrstvo za finance s tistih postavk, kjer načrtovana sredstva do konca leta ne bodo porabljena, tudi iz neporabljenih sredstev za transferje v pokojninsko blagajno.
Po besedah sekretarke na ministrstvu za finance Saše Jazbec so se namreč zaradi večje zaposlenosti in višje gospodarske rasti zmanjšale potrebe po transferju sredstev v pokojninsko blagajno.
ZDUS: »Če se vzame je jasno, da je to potrebno nadomestiti«
Na Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) menijo, da bi morala vlada neporabljena sredstva, ki so bila namenjena za transferje v pokojninsko blagajno nameniti za tekočo uskladitev pokojnin tudi za izpadle uskladitev za nazaj, ne pa za pokritje izgub slovenskih bolnišnic. Na vprašanje o posledicah sprejete vladne odločitve podpredsednica ZDUS Mija Pukl odgovarja: »Menimo, da kakšnih direktnih posledic ne bo ne na pokojninsko niti na zdravstveno blagajno. V zdravstvu se bodo s temi sredstvi pokrile izgube v zavodih, če bo šel sistem dela naprej po ustaljeni praksi, brez notranjih ukrepov, pa se bodo izgube še naprej povečevale. Pokojninska blagajna ima po zakonu med izvornimi viri tudi državni proračun, ki nadomešča izpad prihodkov iz naslova prispevkov. Bruto družbeni produkt raste, kar pomeni, da je v vseh blagajnah več prihodkov, res pa je, da se je pokojninsko blagajno močno osiromašilo, ko je pred leti vlada prepolovila prispevke delodajalcev. In če se zavestno vzame iz blagajne je jasno, da je to potrebno nadomestiti,« pravi Puklova in dodaja: »Izhajajoč iz ZPIZ-2 (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju op. p.) ta transakcija znotraj proračuna ne sme vplivati na pokojnine. Opozoriti pa je treba, da je bilo v času ZUJFa (Zakon za uravnoteženje javnih financ op. p.) največ vzeto upokojencem. Zato pričakujemo, da bo vlada to popravila z zakonsko določenim in rednim usklajevanjem pokojnin.«
Erjavec s predlogom za zvišanje minimalne pokojnine
Danes je sicer prvak stranke DeSUS Karl Erjavec po napovedi ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak glede dviga minimalne plače nad prag tveganja revščine napovedal predlog za takšno zvišanje minimalne pokojnine. Erjavec je v izjavi pred sejo vlade poudaril, da podpira torkovo napoved ministrice, da se bo minimalna plača v letu 2018 dvignila nad prag tveganja revščine. A je v tem primeru napovedal zahtevo DeSUS, da se nad prag tveganja revščine dvigne tudi minimalna starostna pokojnina.
Mesečni prag tveganja revščine je sicer za leto 2016 znašal 616 evrov, minimalna starostna pokojnina po zadnji spremembi pokojninskega zakona za upokojence s polno pokojninsko dobo pa znaša 500 evrov. Kar pomeni, da mnogi upokojenci še vedno živijo pod pragom tveganja revščine.