Pomen vode izvira že iz preteklosti, saj je bila takrat nepogrešljiva pri pridelavi hrane, gojenju rib, v okrasnih vrtovih pa so jo vključevali tudi zaradi hlajenja in dobrega počutja ob zvoku žuborenja. Voda je postajala tudi vse bolj pomemben simbol vrtnega prostora. In še danes predstavlja voda v krajinskem oblikovanju vrta enega izmed najbolj želenih in pomembnih elementov.
Vodni motiv
Voda pomeni življenje. Ponuja nam veliko možnosti glede oblikovanja, od manjšega bazena do večjega ribnika. Vodni motiv je čudovit element, če je v vrt pravilno vključen in skladen z ostalimi elementi zasnove vrta in arhitekture hiše. Pri izbiri vodnega motiva moramo upoštevati tudi naš razpoložljiv čas preživljanja na vrtu, da nam vzdrževanje ne bo v preveliko breme. Vsekakor prinaša voda v vrt številne prednosti kot so naslednje:
-vrt deluje v toplejših dneh sveže, saj se z izhlapevanjem vode prostor ohlaja,
-zanimivejši in bolj živahen vrt, ker voda nikoli povsem ne miruje in se spreminja glede na zunanje dejavnike v vseh letnih časih
-privlači pogled v vseh letnih časih,
-pomirja in hkrati z žuborenjem ustvarja prijeten zvok,
-ob in v vodi je pester živalski in rastlinski svet,
-za otroke priljubljena igra, vendar pazimo na njihovo varnost
V naravi nas privlači pogled na močvirja, jezera, reke ..., v vrtu pa se lahko odločamo za ureditev ribnika, potočka ali drugega vodnega motiva (vodomet, bazen s kipom, polzenje vode po stenah, skalah, plavalni bazen ...).
Geometrijske oblike
V vrtnem prostoru izbiramo vrsto vodnega motiva glede na zasnovo in velikost vrta, lastnikove želje in s tem tudi na strošek.
Za manjše vrtove so najbolj značilni pravilno oblikovani bazeni.
Ti so pogosto pravokotni, kvadratni ali okrogli, navadno so postavljeni v sredini vrta ali bližje terasi oz. prostoru, kjer se veliko zadržujemo. Lahko jih dodatno popestrimo s fontano, kipci, mostovi, lučmi... Vendar je pri teh bazenih v glavnem prevladujoča voda.
Rob bazena lahko tudi zasadimo (npr. trava, perunike, lokvanji), vendar ne s preveč različnimi rastlinami, da povsem ne zakrijemo vodne gladine. Rastline ob robu bazena se lepo zrcalijo v vodi, kar je še poseben čar.
Bolj preprosti motivi z vodo so lahko enostavni elementi (krogla, skala, skulptura, čeber ..), po katerih voda polzi v skrito korito v zemlji. S pomočjo črpalke se nato spet vrača na vrh izbranega elementa. V tem primeru gre bolj za žuborenje vode, ki nas s pretakanjem prijetno pomirja. Taki motivi so lepi tudi, ko po njih ne teče voda.
Preprosti vodni motivi, zlasti tisti z zanimivimi posodami, so primerni tako za balkone ali povsod tam, kjer ne želimo večjih bazenov, radi pa bi imeli na vrtu vodo.
Za večje vrtove so značilne neformalne oz. nepravilne vodne kotanje z različnimi globinami in različno velikim obrežjem. Kotanje se prilagajajo prostoru in navadno vključujejo rastline, saj se s tovrstnimi bazeni želimo približati naravnemu okolju. Posebno pozornost poleg zasaditvi namenimo še robnemu delu in seveda izdelavi takega motiva.
Zaradi vključevanja rastlin mora biti kotanja dovolj globoka, da je rastlinam zagotovljen dovolj velik življenjski prostor in se voda ne segreje preveč, da ne prihaja do razvijanja alg.
Za manjše motive uporabimo že izdelane plastične bazene, kjer ne potrebujemo stalnega dotoka vode. Zaželeno pa je, da je dotok v bližini. Tako v zelo vročih dneh izhlapelo vodo nadomestimo z dolivanjem nove. Za večje kotanje pa dno prekrijemo s folijo in pazimo na čimbolj naravno izdelavo robnega zaključka (s kamnom, peskom ...), da ni videti folije in cevi. Pazimo tudi na odtok vode, če se ob večjih padavinah kotanja preveč napolni.
Zasaditev vodne kotanje:
Da ustvarimo vodni biotop, moramo paziti na naravne procese, ki jih pogojujejo trdota vode, ph, temperatura in količina mineralnih snovi in kisika. Pomembno je razmerje med rastlinami, ki tvorijo kisik in tistimi, ki tvorijo mineralne snovi.
Voda, natočena iz vodovoda, vsebuje veliko apnenca in zato se najprej razvijajo alge. Odstranjujemo jih ročno ali z dodajanjem deževnice. Vodo lahko čistimo tudi biološko (z dodajanjem bakterij, ki razkrajajo odmrle snovi) ali s kemičnimi sredstvi. Slednje uporabimo predvsem tam, kjer ni zasaditev v vodi, ker se drugače lastnost vode spreminja.
Za ohranjanje čiste vode z dovolj kisika moramo izbirati ne samo dekorativne rastline, temveč tudi koristne glede senčenja vode, proizvajanjem kisika ... Glede na globino vode ločimo rastline, ki uspevajo na določenem rastišču:
-prostoplavajoče rastline: senčijo vodo, preprečujejo, da bi odmrli delci padali na dno (vodna hiacinta, vodni orešek ...)
-ukoreninjene pod vodo: izločajo kisik v vodo, hitro rastejo in jih moramo redčiti, vodo senčijo in omogočajo bivališče mnogim živalim, primerne so na mirnih in počasi tekočih vodah (vodna kuga...)
-ukoreninjene globokovodne rastline (v globini cca. 40 do 100 cm): razraščajo se na vodni površini (npr. lokvanj), za mirne vode,
-v plitvini (20-40cm): zasledimo nižje sorte lokvanjev
-na obrežju (do 20cm vode) močvirske rastline: vodne perunike, kolmež, vodna meta, krinkar, ločje ...
-vlagoljubne rastline: med močvirskim robom in suhimi tlemi (kresnice, hoste, perunike, maslenice ...)
Rastline sadimo na dno oz. na 'police', vendar je za manjše kotanje bolj priporočljivo saditi v košare, kjer je tudi boljši nadzor nad razraščanjem rastlin. Uporabimo rastni substrat, ki je sestavljen iz mešanice šote, vrtne zemlje in peska. Po potrebi in ne preveč (zaradi razvoja alg) dodajamo gnojilo v obliki počasi topnih tablet.
Vodni motiv z izbranimi rastlinami tako v vodi kot v okolici mora biti zanimiv v vseh letnih časih. Večjo pozornost namenimo tudi umestitvi grmovnic in drevnin, ki naj rasejo v manjšem številu in naj bodo raje nižje rasti, kar pomeni manjši koreninski sistem in manj odpadlega listja.
Marsikdo si v ribniku želi tudi ribe (zlate ribice, krapi...), ki so ne samo lepa popestritev živalskega sveta temveč tudi koristna. Ribe, ki se hranijo z ličinkami komarjev in drugimi vodnimi žuželkami, le te odganjajo in tako omogočajo, da je naše zadrževanje v bližini ribnika prijetnejše brez nadležnih komarjev... Večina rib, primernih za ribnike, ni zahtevna in potrebuje le dovolj zaščite (z rastlinami) pred premočnim soncem. Ribe naselimo v ribnik približno en mesec po sajenju rastlin. Če je ribnik pravilno urejen, se sčasoma ravnovesje med prebivalci vode oblikuje samo.
Le kdo si v vrtu ne želi občudovati zgodb, ki jih piše narava skozi vse leto: voda kot rosa v zgodnjem jutru, odsev rastlin na vodni gladini, žuborenje vode v potočku ali fontani, zimska pravljica ob zamrznjeni vodni gladini ... Zato naj bo odločitev o umestitvi ustreznega vodnega motiva v vaš vrt premišljena in zaželena, da vam bo bivanje ob pogledu na vodo vedno pričaralo zadovoljstvo.
Avtorica fotografij je Mojca Habjan iz biroja za krajinsko arhitekturo. Še več o njej boste našli tukaj.