Zdrava prehrana: 10 univerzalnih zlatih pravil

1) Večina hrane, ki jo zaužijete, naj bo naravna, polnovredna, nepredelana in sveža.

V naravnejši obliki kot je hrana, večja je njena prehranska vrednost. Četudi jeste kuhano hrano, ne pozabite, da so polnovredna živila precej bolj hranljiva kot prečiščena in beljena, pa tudi olupljena.

To seveda ne pomeni, da boste po novem začeli jesti bananine olupke. Toda, ko sestavljate jedilnik, imejte vedno v mislih, da je nepredelana hrana veliko bolj zdrava in hranljiva kot tista, ki so ji dodali sredstva za konzerviranje, umetna barvila, arome in druge kemične dodatke, ki so največkrat dolgoročno celo škodljivi.

2) Kar 60 % zaužite hrane naj bo surove.

Surova hrana vsebuje veliko več vitaminov, rudninskih snovi, encimov, vlaknin in balastnih snovi kot predelana in kuhana, saj je le surova hrana »živa« hrana, ki je ob pravilni izbiri na vrhuncu svojih prehranskih vrednosti.

Zato na svoj jedilnik umestite dovolj surovega sadja in zelenjave, kalčkov, oreščkov in semen, ki ugodno vplivajo ne le na prebavila, črevesje in zdravje, temveč tudi psihično stanje človeka.

3) Vsak dan pojejte dvakrat sadje, šest različnih vrst zelenjave, eno škrobno in eno beljakovinsko živilo.

Takšna kombinacija sadja, zelenjave, škroba in beljakovin je kombinacija, ki jo priporoča svetovno priznan zdravnik dr. Bernard Jensen, ki je s svojimi pogledi na zdravo prehrano pomagal ozdraviti marsikaterega bolnika s kroničnimi in težkimi obolenji.

Po njegovem prepričanju je takšno razmerje najbolj zdravo in uravnoteženo zaradi naslednjega. 4. zlatega pravila zdrave prehrane.

4) 80 % zaužite hrane naj bo bazične, 20 % pa kisle.

V telesu zdravega človeka je 80 odstotkov hranil, ki se prenašajo po krvi, bazičnih, preostalih 20 odstotkov pa kislih. To razmerje v krvi je najlažje vzdrževati, če vsak dan pojemo šest vrst zelenjave in dvakrat na dan sadje ter tako poskrbimo za 80 odstotkov bazične hrane, z enim beljakovinskim in enim škrobnim obrokom pa za 20 odstotkov kisle hrane.

Beljakovine in številne vrste škrobov pri razgradnji namreč tvorijo kisline in tudi skoraj vsi presnovni odpadni produkti so kisli. Prav zato moramo vsak dan zaužiti veliko sadja in zelenjave, da z njihovimi bazičnimi solmi nevtraliziramo kisle presnovke, ki so vzrok številnih zdravstvenih težav in kroničnih bolezni. Tudi raka!

5) Ogljikove hidrate in beljakovine uživajte ločeno.

Kot pravi dr. Jensen, ogljikovih hidratov in beljakovin naj ne bi uživali v istem obroku ne zato, ker se združeni ne bi presnavljali dobro, temveč zato, da boste lahko ob vsakem obroku pojedli čim več sadja in zelenjave, na katero pri obroku, ki je poln ogljikovih hidratov in beljakovin, pogosto kar pozabimo.

Pa vendar obstaja nekaj neprimernih kombinacij: suho in sveže sadje, datlji in grenivka, melona in druga vrsta hrane ter hrana in mrzla pijača. Prisluhnite telesu in sporočilo vam bo, kaj mu ustreza in kdaj ter kaj ne.

6) Meso in ribe pripravljajte na nizkih temperaturah in jih ne uživajte pogosteje kot trikrat na teden.

Če jeste meso in ribe, jih pecite in kuhajte na žaru, zato da dosežete čim nižje temperature. S pripravljanjem živil pri nižjih temperaturah namreč izgubimo manj hranilnih snovi.

Vsekakor pa ne uživajte mesa in rib več kot trikrat na teden, saj z večjimi količinami povzročate čezmerno izločanje sečne kisline in drugih škodljivih odpadnih presnovkov, ki po nepotrebnem obremenjujejo telo.

In če že jeste meso, poskrbite, da bo zares ekološkega izvora, ribe pa iz preverjenih voda. Pri ribah je zaradi kopičenja težkih kovin in drugih strupov dobro, da izbirate čim manjše.

7) Za kuhanje uporabljajte nizkotemperaturno posodo in hrane ne kuhajte predolgo.

Če jeste kuhano hrano, za kuhanje uporabljajte nizkotemperaturno posodo, v kateri lahko živila skuhate brez dodatka vode. Sicer pri kuhanju uporabljajte čim manj vode in hrane ne kuhajte predolgo. Med tremi največjimi sovražniki hranil je poleg visoke temperature in izpostavljenosti zraku namreč tudi dolgotrajno vrenje v vodi.

Zato uporabljajte nizkotemperaturno posodo iz nerjavečega jekla s pokrovom, ki dobro tesni, za pripravo hrane v pečici pa stekleno posodo s pokrovom.

Zelo primerne so tudi lončene posode, saj se v njih hrana kuha pri nizkih temperaturah. Enako velja tudi za soparnik, v katerem se živila soparijo že pri sto stopinj Celzija.

8) Jejte pestro in raznoliko hrano v zmernih količinah.

Vsak telesni organ potrebuje za nemoteno delovanje določen kemijski element. Ščitnica potrebuje jod, želodec potrebuje natrij, kri potrebuje železo in tako naprej. Potrebujemo seveda tudi različne vitamine in druga mikrohranila, ki jih bomo telesu najlažje zagotovili tako, da uživamo čim bolj pestro in raznoliko prehrano.

Pri tem ne pozabite tudi, da najdlje živijo ljudje, ki tudi v zrelih letih ohranijo telesno težo iz mladosti. Zato hrano, ki je ne morete pojesti, brez slabe vesti pustite na krožniku, čim večkrat jejte doma in svojega telesa ne spremenite iz svetišča v smetišče.

9) Popijte najmanj dva litra neoporečne vode na dan.

Saj veste – človeško telo tako kot planet Zemlja vsebuje približno 70 odstotkov vode. In ne čaja, juhe in drugih tekočin. Zato poskrbite, da boste vsak dan popili najmanj dva litra kakovostne in neoporečne vode.

Veliko zdravstvenih tegob namreč izvira iz kronične dehidriranosti, ki je ne more pozdraviti nobeno zdravilo, pa ni važno ali gre za farmacevtsko ali naravno zdravilo. Nujen predpogoj za zdravje je dovolj zaužite čiste in čim bolj žive vode.

10) Jejte počasi, hrano dobro prežvečite in se ji povsem posvetite.

Ne glede na to, kako zdravo hrano jeste, je pomemben tudi vaš odnos do hrane. Zato si za vsak obrok vzemite dovolj časa (če nimate dovolj časa, da bi lahko v miru jedli, je bolje, da obrok raje preskočite), jejte počasi, hrano dobro prežvečite in se ji zares povsem posvetite.

Hranjenje medtem, ko brskate po spletu ali se pogovarjate po telefonu, je lahko bolj škodljivo kot če jeste nekoliko manj zdravo hrano, vendar z mislimi povsem pri obroku.

Ljubezen do kakovostne hrane naj se začne pri pridelavi in nakupu hrane ter konča pri kuhanju in ljubečem hranjenju. Tako boste tudi s hrano sklenili ljubeč krog življenja.