V razvitem svetu je porast alergijskih bolezni višji zaradi višjega življenjskega standarda in boljših higienskih razmer. Okužbe dojenčkov so bistveno redkejše, posledica česar je upočasnjeno dozorevanje imunskega sistema. Zadnja leta so zime toplejše, zaradi česar se veča količina in raznolikost cvetnega prahu. Nevaren je tudi tobačni dim, saj se v družinah kadilcev alergije razvijejo znatno prej in v večji meri kot v družinah nekadilcev. Pomanjkljivo naravno zračenje in višje temperature v bivalnih prostorih pospešujejo razvoj pršic, uporaba klimatskih naprav pa pojavljanje plesni in njihovih alergogenih delcev. V stanovanjih pa imamo ljudje tudi vse več domačih živali.
Zakaj so danes alergije na hrano vse pogostejše? Predvsem zaradi spremenjenega načina prehranjevanja, uvajanja eksotične hrane, povečane uporabe alergogene hrane in gensko spremenjene hrane, uživamo industrijsko pripravljeno hrano z dodanimi aditivi, pri gnojenju in skladiščenju hrane se uporablja vrsta kemikalij ...
Kakšne negativne učinke ima lahko hrana na naše telo? Neugodni učinki hrane na telo so lahko toksični ali netoksični. Pri toksičnem učinku hrane na telo pride do zastrupitve s hrano zaradi okužbe le-te z mikroorganizmi, medtem ko med netoksične učinke hrane na telo uvrščamo alergijo in intoleranco.
Alergija na hrano je imunsko posredovana reakcija, medtem ko je intoleranca na hrano neprenašanje hrane - neimunsko posredovana reakcija.
Alergija na hrano predstavlja vsako neugodno reakcijo na sicer neškodljivo hrano ali njeno sestavino, ki izzove imunski sistem. Snovi, ki povzročajo ta izziv, so alergeni. Alergen je sestavina živila, ki pri osebah, alergičnih na hrano, spodbudi imunski sistem k izdelovanju protiteles. Reakcija med alergenom in protitelesom spodbudi celice k sproščanju biološko aktivnih snovi, aminov, npr. histamin. Amini povzročajo reakcije v telesu, kot so otekline, rdečico, srbenje, prebavne motnje. Alergija na hrano je bolezen. Če je oseba alergična na določeno hrano, je nikakor ne sme zaužiti.
Intoleranca na hrano pa predstavlja reakcije v telesu, pri katerih ne prihaja do odziva imunskega sistema, vendar pa so lahko znaki enaki kot pri alergiji na hrano. Intoleranca je pogosta motnja. Oseba, ki ima intoleranco, na to hrano ni alergična. Primeri: laktozna intoleranca, intoleranca na konzervanse, arome, barvila, intoleranca na naravne sestavine v hrani, npr. biogeni amini v vinu, školjkah, kislem zelju, siru, klobasah, ...
Najpogostejši povzročitelji alergij ali intolerance na hrano so: kravje mleko, jajca, posebej beljak, ribe, oreščki, čokolada, arašidi, paradižnik, soja, gluten.
Alergijo ali intoleranco lahko povzroči katerakoli hrana, zato je potrebno dieto prilagoditi vsakemu posamezniku. Pri bolniku, pri katerem obstaja sum alergije ali intolerance na živila in ima negativne laboratorijske izvide, uvedemo eliminacijsko ali hipoalergijsko dieto. Eliminacijska dieta je manj stroga od hipoalergijske diete, saj je dovoljeno uživanje glutena ter mleka in mlečnih izdelkov.
Ko pri bolniku ugotovijo, na katero hrano je alergičen, le-ta dobi seznam dovoljenih in prepovedanih živil, ki jih je potrebno iz jedilnika strogo izločiti. Na splošno velja, da hrana ne sme biti močno začinjena, pražena ali ocvrta, ker draži prebavila.
Hrana ne sme vsebovati konzervansov, umetnih barvil, umetnih arom, umetnih sladil, lecitina, svinjine, mesnih izdelkov, jušnih koncentratov, ostrih začimb, mešanic začimb, čokolade, kakava, lupinastega sadja.
Hrano pripravljamo povsem ločeno od ostalih jedi. Pri pripravi hrane in izboru živil moramo biti posebej pozorni, da živila ne vsebujejo skritih alergenov, zato je zelo pomembno, da natančno preberemo deklaracijo.