KOLUMNA: Velika noč nekoč in danes

Spomnim se, kako sem bila prva leta mojega službovanja na lendavski osnovni šoli pogosto v zadregi, ko smo se pri urah slovenščine namenili pogovarjati o krščanskih praznikih. V tistih časih, torej kakšnih 40 let nazaj, je bilo seveda samoumevno, da je bil učitelj ateist in po možnosti seveda član zveze komunistov. Za verske stvari v šoli ni bilo niti malo prostora!
Velikonočni okras. (foto: Olga paušič)
Velikonočni okras. (foto: Olga paušič)
Velikonočni okras. (foto: Olga paušič) Velikonočne dobrote (foto: Olga Paušič)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Morda se mi bo kdo nasmehnil, a resnično ni bilo preprosto. Na seminarjih in šolskih učiteljskih konferencah so nam solili pamet in vtepali v glavo, da je naša država ateistična, da je cerkev ločena od države, da verski prazniki pač ne sodijo v pouk in podobne »temeljne resnice«. Šušljalo se je celo, da smo imeli na šoli »vohljače«, ki so hodili okoli in preverjali, ali kateri od učiteljev v domačem krogu morda skrivaj praznuje verske praznike in tak grešnik je bil potem okrcan kot državi nevaren element. Morda so bile samo govorice, nisem prepričana.

A kaj, ko smo imeli v berilih in jezikovnih vadnicah kopico besedil, ki so izhajala iz verskega prepričanja, pogosto so vsebovala zapletene svetopisemske primere, misli, pregovore in podobne, za marsikoga tedaj kar trde orehe. Finžgar, Cankar, Prežih, tudi Kranjec in drugi velikani slovenske književnosti so bili pač vzgojeni v krščanskem duhu, poznali so Sveto pismo in pogosto črpali iz njega. Bog pomagaj, tako je bilo! In kot vidimo, je tako tudi danes. Pa ni s tem nič narobe.

In v tistih časih seveda ni bilo interneta, da bi v sekundi našel razlago za najrazličnejše verske citate, primere in dogodke! Zadrega je bila pogosto še večja zato, ker so številni otroci hodili k verouku in sem predvidevala, da vedo o teh zadevah mnogo več kot jaz. V resnici razen desetih Božjih zapovedi niso vedeli kaj dosti, in zmerom so se hvalili, da se pri verouku samo zafrkavajo s kaplanom, ta pa, ko se mu strga film, tu in tam komu brez pomišljanja primaže klofuto ali dve in to je bilo to. Brskala sem po Bibliji za otroke, različnih strokovnih priročnikih in spraševala mamo, ki je še iz otroštva zelo verna in mi je znala tu in tam kaj pomagati.

V šestem razredu tedanje osemletke smo imeli v učnem načrtu obravnavo črtice Prežihovega Voranca Tri pisanke. Besedilo o otrocih, ki za veliko noč nosijo darila krščencem svojih staršev in se srečajo na trati ob poti, pa primerjajo v cule zavite šarteljne, pisanice (pirhe) ter denar, zataknjen vrh peciva. Kdo ima najbogatejše darilo, čigavo je najrevnejše? Torej se je že tedaj kazala socialna neenakost tudi v obdarovanju – to so moji učenci hitro skapirali. Ni jim bilo blizu, saj pred 40 leti nismo živeli tako bedno kot v Prežihovih časih ali kot danes! Zelo prisrčna zgodba iz davnih časov, kot so radi pokomentirali učenci, ki so od svojih boter in botrov dobivali takrat za veliko noč že kar kolesa, kasetnike in podobna imenitna darila, ne pa pirhe in kolač z bornim kovancem na vrhu. Na vprašanje, zakaj sploh obdarovanje za veliko noč, nismo našli trdnega, zanesljivega odgovora. Pa res, zakaj? Za božič bi še razumela, obišče nas Božiček ali Jezušček - ko si Božička še niso izmislili -, in če te kdo obišče, ti praviloma kaj prinese v dar. Za veliko noč nas pa pač nihče ne obišče, kajne? No, dandanes je običaj, da pride h krščencu boter ali botra, nekoč so pa kar otroci sami raznašali darila, kot piše Prežih. In zakaj so darovali prav šarteljne? Ker je to na Koroškem tradicija? Preprost kolač z rozinami, nič posebnega. Otroci in jaz sama smo pogosto ugibali. Danes pa pač manj od torte ne pride v poštev – za veliko noč že ne!

Zelo rada sem imela avtobiografsko besedilo Frana Saleškega Finžgarja Moja mladost in moj oče, ki smo ga obravnavali v petem razredu. Pisatelj je bil pravi humorist. Na račun velike noči se je pošalil v prigodi, ki mu jo je povedal njegov oče, ki je pozimi šivaril pri velikem kmetu na Štajerskem v dolini rečice Palten, torej v Avstriji. Tako je bilo: do fare je bilo tri debele ure hoda. Če je kdo umrl pozimi, so ga preprosto zagrebli v sneg in ga šele spomladi odpeljali do pokopališča. Za veliko noč je bilo tudi predaleč, da bi nosili žegen k fari. Zato so zložili gnjat in ovčje meso v košek. To je potem kmetov sinček odnesel in obesil na smreko, češ da takrat papež blagoslavlja »velikonočni žegen« za ves svet in ga bo velikonočna jed na smreki deležna naravnost od papeža. Sinček je splezal na smreko, obesil košarico z dobrotami na debelo vejo, potem pa stal pred hišnimi vrati, da bi videl, kako bo priplul blagoslov iz Rima. Nakar zares pripluje po zraku proti smreki velikanski planinski orel in začne kljuvati mesnino. Sinček skoči v hišo in vesel pove očetu: »Ata, papež že žegnuje!« Meni so bile Finžgarjeve zgodbice tako smešne, da sem včasih kar pokala od smeha, otroci pa niso dojeli vsebine. Treba je bilo razložiti, kaj pomeni žegen, gnjat, fara, kdo je papež in zakaj je prav v Rimu. No, in ko smo se prebili skozi vse te razlage, da je bilo besedilo obče razumljivo, vsebina sploh ni bila več smešna. So pa učenci radi hitro navezali na humorne pripetljaje iz domačega okolja in zelo odkrito pripovedovali, kako so za veliko noč špricali od jutranje maše, jedli šunko in jajca, preden je bila hrana žegnana, kako se je botra med svečanim kosilom napila in bruhala v kopalnici in podobne zadeve – torej nič zelo duhovnega ni bilo zanje na tej slavni veliki noči.
Ta članek se nadaljuje na naslednji strani - KLIKNI TUKAJ >
Stran: 1 2
Morda te zanima tudi:

Božično ustvarjanje z vnuki

Zbrali smo nekaj idej, kaj v tem čarobnem decembru ustv...

Katera vrtna opravila nas čakajo v mesecu marcu?

Dragi vrtičkarji, so vas že začeli srbeti prsti in koma...

VIDEO: 7 načinov, kako lahko ženski polepšate današnji dan žena!

Danes je mednarodni dan žena, osmi marec. Poskrbite, da...

Torej, kdaj je ženska resnično stara?

Za nekatere je prelomnica takrat, ko dopolnijo 50 let, ...

Pust v Sloveniji: bogata tradicija in slastne kulinarične dobrote

Slovenci imamo izjemno bogato pustno tradicijo. Hkrati ...

5 (psiholoških) tipov starih staršev. Kateri tip ste vi?

Kakšno vlogo igrate v življenju svojih vnukov in kakšen...

Vnuki vas bodo oboževali, če boste upoštevali te nasvete psihologinje

To je nekaj preprostih nasvetov, ki vam bodo pomagali, ...

PRAKTIČNO: 7 pametnih naprav in aplikacij za starejše

Zbrali smo sedem inovativnih visokotehnoloških izdelkov...

TOP 3 evropske božične kulinarične uspešnice

Izbrskali smo božične recepte za tradicionalne angleške...

Seks v zrelih letih: 9 zdravilnih položajev

Preverite devet splošnih zdravilnih položajev, ki jih s...

Babičini triki za zdrave, krepke in sijoče lase

Preverite recepte za negovalne kure za lase, da bodo va...

Za odličen spanec: 100% naravni uspavalci

Poznate zeliščno mešanico za čaj, ki učinkovito pomaga ...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Trezika Vidovič

Trezika Vidovič
upokojena vzgojiteljica


"Prave odločitve me peljejo v pravo delovanje v življenju. Držim se zakona privlačnosti. Tisto, kar privlačiš, dobiš. Dobila sem življenje!"

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2023 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.