Vedno razmišljam, kaj bi storila s palačinkami, ki ostanejo. Tokrat sem jih prihranila do naslednjega dne, do naslednjega kosila. Da se niso posušile, sem jih pokrila s pokrovko in jih pustila na kuhinjskem pultu.
Nato pa pogled v hladilnik: buča, paprika, paradižnik, sir, kisla smetana, paradižnikova mezga (kupujem takšno, ki ne vsebuje veliko sladkorja), maslo, čebula. Pa še pogled na polico z začimbami: bazilika, origano, sol, domača mešanica iz soli in čemaža.
Najprej sem na drobno sesekljala čebulo, jo prepražila na olju. Nato sem nanjo stresla na drobno narezano bučko, zeleno in rumeno papriko, nekaj svežih paradižnikov, ki jih je bilo potrebno nujno uporabiti, ker so bili že zelo zreli. Nekaj minut sem pražila, nato pa dodala še baziliko in origano. Če imate sveže začimbe, toliko bolje!
Na polici imam vedno tudi kakšno domačo coprnijo, tokrat sem dodala pol žličke čemaža s soljo. Če nimate, dodajte ščepec navadne soli. Ker sem jed pripravljala tudi za druge, nisem dodala pekočih feferonov, če bi jo le zase, bi zagotovo na drobno sesekljala vsaj enega fino pekočega.
Zelenjavo sem podušila na zmerni temperaturi, nato pa dodala nekaj paradižnikove mezge, pri koncu kuhanja pa še dve veliki žlici kisle smetane.
Na palačinko sem najprej položila sir, nato sem dodala še tri žlice zelenjavnega nadeva. Pekač sem namazala z maslom, nadevane palačinke zložila vanj. Poskušajte jih nekako zamotati tako, da med peko nadev ne bo pobegnil ven. Meni je uspelo.
Na palačinke sem položila še topljene sirčke, ki jih uporabljamo za toast, nato pa sem čez polila še mešanico iz paradižnikove mezge in kisle smetane. Če bi imela v hladilniku še parmezan, bi ga zagotovo naribala nekaj.
Palačinke sem pekla na 200 stopinj Celzijah približno 20 minut. Da se je vse skupaj lepo zapeklo. Zraven sem postregla endivijo s fižolom.
In ocena?
Jedci so rekli: »Mmmmmm!«