Nekako se poskušam držati Mileninega reka, da je ceneje kuhati kosilo ali večerjo iz sestavin, ki jih imamo doma in ne izmisliti se jedi ter nato kupovati sestavine zanjo. In moram priznati, da ima še kako prav. S tem načinom ogromno privarčujemo, pa še veliko manj hrane zmečemo stran, saj jo zagotovo uporabimo do roka trajanja in ne ostane nekje pozabljena v kotu hladilnika ali omare. Kar pa se zelo rado zgodi, če kuhamo po naših željah (in ne po sestavinah, ki jih imamo doma) ter nakupljeno hrano odlagamo v omaro, hladilnik, vso staro pa potiskamo še bolj zadaj.
Današnje pozno kosilo je bilo brez mesa. Kar ni bilo najbolj všeč poglavarju naše hiše, a se je vzdržal. Sestavljeno je bilo iz zelenjavne juhe in kaše z jabolki. Juho sem skuhala iz hokaido bučke in brstičnega ohrovta. Buč imam letos zadosti doma, brstični ohrovt mi je iz svojega vrta nabrala mama. Prepražila sem čebulo, stresla nanjo na koščke narezano bučko, brstični ohrovt, zalila z vodo in kuhala do mehkega, soliti ni bilo potrebno, saj sem dodala žličko doma pripravljene vegete (peteršilj in česen sem dobro sesekljala, premešala s soljo in nadevala v steklene kozarčke). Kuhano zelenjavo sem zmešala s paličnim mešalnikom.
Za glavno jed, pečeno kašo z jabolki, sem skuhala nekaj kaše. Hm, le zakaj je na naših trgovskih policah prosena kaša, uvožena iz Rusije ali Kitajske?! Žalostno. V vodi sem jo pokuhala nekaj minut, nato precedila, stresla nazaj v lonec, dolila domače mleko, košček masla, in kuhala še nekaj minutk. Mlačni sem dodala žlico sladkorja, vanilin, dva rumenjaka, na koncu pa še sneg iz dveh beljakov. Naribala sem domača jabolka, jih potresla s cimetom. Sladkorja ni bilo potrebno dodajati.
Namazal sem jensko skledo z maslom, margarine skoraj ne uporabljam, dala vanjo plast kaše, nato jabolka in povrhu kašo. Dodala še nekaj majhnih koščkov masla in postavila v pečico, da se je lepo zapeklo. Mmmm, bilo je odlično! In skoraj domače. Škoda za kašo. Veliko raje bi kupila slovensko.