Kdaj je najboljši čas za vzgojo lastnih sadik?
Najboljšega časa tako na splošno ni, saj imajo rastline različne potrebe. Sadike vzgajamo iz več razlogov. Zagotovimo si daljše obdobje sezone toploljubnih rastlin. Paradižnik, paprika, jajčevec potrebujejo od vznika do prvega pridelka kar nekaj mesecev. Ker so temperature na prostem za njih primerne šele maja, bi direktna setev na prosto zagotovila pridelek paradižnika šele proti koncu poletja, paprike še kasneje. Pridelek vrtnin je zgodnejši, če v času, ko so na prostem še neugodni pogoji, v notranjih prostorih vzgojimo sadike. Kapusnice lahko sejemo in sadimo na prosto v začetku aprila. S setvijo februarja v notranje prostore, bomo pobirali pridelek hitreje, kot če bi čakali na april in sejali takrat na prosto.
Čas setve za vzgojo sadik je odvisen od več parametrov. Vedeti moramo, koliko časa posamezna vrtnina potrebuje da vzklije, kako dolgo potrebuje, da se iz kalčka razvije v rastlino primerno za presajanje na grede, tudi kdaj je primeren čas, da jih presadimo na prosto. Po vsem tem se med seboj razlikujejo.
Prav tako s presajanjem rastlin krepimo koreninski sistem. Vendar previdno, vse rastline presajanja ne prenašajo dobro.
Foto: Izberimo ekološko certificirano seme (Foto: Jerneja Jošar)
S setvijo v notranje prostore za namen gojenja sadik pričnemo že januarja in sicer posejemo listni peteršilj. V sredini februarja lahko posejemo že zgodnje sorte kapusnic, torej zelje, cvetačo, glavnati ohrovt, brokoli, nadzemno kolerabico, blitvo, solato, por, stebelno zeleno, gomoljno zeleno. Sredina februarja je tudi idealna za setev paprike, feferonov, jajčevcev, čilija. S setvijo paradižnika, ker raste hitreje, pa počakamo do prve polovice marca. Marca posejemo sladki komarček in vse, česar nismo utegnili februarja. Aprila posejemo kumare, buče, bučke tudi nizek in visok fižol ter sladko koruzo. Maja nadaljujemo s setvijo kasnejših vrtnin, ki jih bomo na grede presajali junija in julija ter pobirali septembra, oktobra, brstični in listni ohrovt še vso zimo. Sejemo brstični in listnati ohrovt, zelje, cvetačo, brokoli, kolerabico, sladki komarček, por, zgodnjo endivijo in radič, poletno solato. Junija in julija je čas za setev radiča in endivije. Julija posejemo sladki komarček in kitajski kapus. Avgusta sejemo solate. Septembra in oktobra pa zimsko solato.
Katere osnovne stvari in pripomočke potrebujemo za vzgojo lastnih sadik?
Za vzgojo sadik potrebujemo setveni substrat in setvene posode, substrat za presajanje ter lončke, posodice za presajanje. Za prekrivanje potrebujemo prozorno folijo, lahko je kar vrečka za vlaganje in papir, karton ali kaj podobnega za označevanje. Potrebujemo seveda tudi kvalitetno seme.
Kako izbrati dobro seme?
Če se le da izberemo seme z ekološkim certifikatom. Izbiramo odpornejše sorte, ter stare avtohtone ali domače sorte. Izogibajmo se konvencionalnih semen z oznako tretirano. To seme je namočeno v kemične snovi za preprečevanje bolezni in odganjanje škodljivcev. Velikokrat se zgodi, da spregledamo napis na vrečki in ko le to odpremo nas preseneti seme živo roza ali modre barve. Seme nosi vso informacijo za bodočo rastlino. Zato ni za zanemariti dejstva, kako so bile rastline, s katerih je bilo pobrano seme gojene, in kakšno je bilo njihovo zdravje ter vitalnost.
Foto: Levo normalno seme, desno tretirano s pesticidi (Foto: Jerneja Jošar)
Če smo seme pridelali sami, moramo vedeti, da ima tudi to rok trajanja in da ne bo živelo večno. Pri nekaterih rastlinah je kaljivost odlična tudi po petih letih. Tako je pri endiviji, sladki koruzi, rdeči pesi, jajčevcu in kapusnicah (zelje, cvetača, brokoli, ohrovt, kolerabica, koleraba, redkev, redkvica). Seme blitve, špinače, zelene, fižola, graha, bučk, kumar, melon, lubenic, paprike, paradižnika, radiča, solate bo dobro kalilo še po treh, štirih letih. Dve do tri leti so lahko stara semena korenčka, peteršilja, pora in čebule in le eno leto seme cvetlic, dišavnic in pastinaka.
Kakšen je najboljši prostor za vzgojo sadik, če nimamo rastlinjaka?
Do samega vznika potrebujejo vrtnine kar visoke temperature. Ker svetlobe ne potrebujejo, jih lahko imamo do vznika tudi v malo temnejšem delu sobe ob izvoru toplote. Če imamo talno gretje, lahko položimo setvene posodice na tla. Tudi na radiator jih lahko damo, poskrbeti moramo le za debelejšo podlogo, npr. večkrat prepognjeno brisačo ali stiropor, jo položimo na radiator, lončke pa na to podlogo. Poskrbimo, da so setvenice s pokrovom, da se ohranjata vlaga in temperatura. Redno zalivamo. Najbolje bo, če uporabimo kar pršilko in z njo obilno škropimo substrat.
Po vzniku pa rastlinice potrebujejo veliko svetlobe in v stanovanjih je to okenska polica. Temperatura mora biti za nekaj stopinj nižja, kot je bila prej. V tej fazi rasti lončke odkrijemo. Redno zalivamo. Po presajanju poskrbimo, da je prostor še za kakšno stopinjo hladnejši in redno zalivamo.
Foto: Več semen lahko posejemo v večje lončke. Pokrijemo s prej preluknjano folijo in označimo vrsto in sorto. (Foto: Jerneja Jošar)
Kakšne lončke, posode naj izberemo za vzgojo?
Za setev lahko kupimo setvene platojčke s pokrovom. Lahko pa navsezadnje sejemo v vsako posodo, lonček, ki ga najdemo doma in po setvi pokrijemo s preluknjano prozorno folijo. Za presajanje – pikiranje potrebujemo lončke različnih velikosti – odvisno od tega katero vrtnino bomo presajali. Papriko, jajčevce, paradižnik presajamo v lončke premera vsaj 8 cm. Kapusnice presajamo v manjše lončke ali v platoje z devetimi celicami, premera 2 do 3 cm.
Uporabimo lončke od kupljenih sadik, lončke od jogurta, kisle smetane. Ni pomembno kakšni so, pomembno je le, da jih pred uporabo dobro operemo, očistimo. Sama uporabim mešanico sode bikarbone, kisa in vode.
Kako je z gnojenjem sadik?
Sejemo v substrate namenjene za setev in ti ne vsebujejo hranil, saj ima seme svojo zalogo, ki zadostuje, da rastlina vzklije. Ko presajamo, uporabimo substrat za presajanje, za gojenje sadik. In tukaj je dovolj hranil za mlade pikirance. Dognojevanje ne da ni potrebno, celo narobe bo, saj bodo rastline rasle prehitro. Kupimo substrate, ki imajo ekološki certifikat. Ne sejemo in sadimo v vrtno zemljo, ker je pretežka, lahko tudi okužena z glivicami.
Foto: Ko se listi postavijo v vodoraven položaj, je čas za presajanje (Foto: Jerneja Jošar)
Kaj sledi, ko prve rastline vzklijejo? Kako poteka pikiranje in na kaj moramo biti pozorni?
Takoj po vzniku najprej posodice, lončke prestavimo na svetel prostor. Če se le da, naj bo tudi temperatura nižja. Nekako to uredimo že s tem, da od vira toplote prestavimo lončke na okensko polico. Če imamo na voljo kakšen prostor, kjer ne kurimo, bo pa idealno. Za primer denimo poglejmo papriko, paradižnik in jajčevec. Seme potrebuje za dober in hiter vznik kar 26°C. Od vznika pa do pojava prvega lista, pa samo 16 do 20°C. Če temperature ne znižamo, bodo rastline izdolžene in bledikave.
V večje lončke presajamo, ko se klični listi – to so tisti prvi listi, ki se pojavijo, postavijo v vodoraven položaj. Ta čas pa je pri vsaki rastlini malo drugačen, odvisen od vrste rastline in od časa, ko smo sejali. Presajamo previdno tako, da čim manj poškodujemo krhke rastline in njihove korenine. Najlažje to storimo tako, da posodo previdno obrnemo na bok, malo potolčemo in vse skupaj spravimo iz posode. Potem s pomočjo palčke ločimo posamezne rastlinice. Lončke napolnimo s substratom za presajanje – le ta naj ima ekološki certifikat, rastlino nežno primemo za liste, s palčko hkrati, ko naredimo luknjo položimo vanjo sadiko. Globina sajenja naj bo vse do kličnih listov, tako da je čim večji del stebla v zemlji. Nato s prsti narahlo stisnemo prst ob sadiko in zalijemo. Poskrbimo, da so mlade rastline redno zalite.
Foto: Sadike paprike in paradižnika primerne velikosti za presajanje (Foto: Jerneja Jošar)
Kdaj je čas za presajanje sadik na vrt?
Vsaka vrsta ima svoj pravi čas za presajanje na prosto. Zunanje razmere morajo biti takšne, da bodo rastline lahko uspevale na prostem brez težav. Poleg temperature ozračja moramo spremljati tudi temperaturo tal. Da ne prehitevamo, je še posebej pomembno pri presajanju toploljubnih vrtnin, kot so paprika, paradižnik, jajčevci, feferoni, bučke, kumare. Z njimi počakamo do sredine maja.
Pomembno je, da so sadike ob presajanju krepke, vitalne, zdrave, imajo močan koreninski sistem.
Foto: Koreninski sistem mora biti ob presajanju močan in zdrav (Foto: Jerneja Jošar)
Kaj pa sicer lahko sadimo že v mesecu februarju in kasneje v marcu?
Konec februarja in v začetku marca lahko na prosto sejemo bob in grah. Kasneje v marcu pa še redkvico, špinačo, korenje, peteršilj, blitvo, motovilec, rukolo, sadimo česen in čebulo. Če so vremenske razmere ugodne, konec marca na prosto presajamo sadike zgodnjega zelja in blitve.
Jerneja Jošar je univerzitetna diplomirana inženirka agronomije in avtorica štirih vrtnarskih priročnikov, predavateljica, osebna svetovalka in podjetnica. V svojem podjetju uči sonaravnega ekološkega vrtnarjenja. S tankočutno izdelanimi načrti ustvarja trajnostne vrtove ob hiši, balkone in terase. Do potankosti izdelan načrt setev in sajenj zelenjavnega vrta je njena posebnost. Več o njem delu lahko najdete na njeni spletni strani TUKAJ. Z Jernejo se lahko povežete tudi na Facebooku.