Skoraj nisem mogla verjeti, ko so mi pripovedovali o neki gospe, ki zaradi bolezni ne more več normalno hoditi in so ji oskrbeli voziček, je pa raje ostajala kar v sobi, ker ji voziček pomeni nekaj sramotnega.
Za nekatere je že palica nekaj sramotnega, kaj šele voziček. Kaj bodo pa ljudje rekli. Za mnoge ljudi je sramotno pokazati svojo nemoč, v resnici pa smo mi vsi po svoje nemočni in s starostjo postajamo vedno bolj.
Jaz sem se morala s svojo nemočjo začeti soočati že precej zgodaj in pravzaprav sem lahko hvaležna za to učenje. Prav nič ne izgubljam na svojem človeškem dostojanstvu, če me ljudje vidijo nemočno. Bolj pomembno je to, kako to nemoč sprejemam in kako lahko na drigih področjih živim čisto normalno.
PREBERITE TUDI: Metka Klevišar: "Nič jih ne brigajo drugi"