Pripovedujete, da že zelo dobro poznate izzive zrelih let, pa vendar, da ste hkrati veseli, da vas bolj kot izzivi zanimajo radosti in da verjamete v lepoto zrelih let. Takšno razmišljanje in doživljanje življenja se verjetno ni rodilo čez noč...?
Res je, z leti pridobimo veliko izkušenj, saj ne pravijo zastonj, da tista prava modrost pride kasneje, najpogosteje v zrelih letih. Skozi izkušnje rastemo in se notranje bogatimo. Na situacije znamo pogledati tudi z drugačnimi očmi. Od nas pa je odvisno, ali bomo na izzive pogledali kot na učenje ali pa kot na probleme. Več kot imamo izzivov, bolj se kalimo, in če smo dovolj modri, ne zapravljamo več časa za malenkosti in pozornosti ne dajemo več raznim omejujočim prepričanjem, ki smo jim prej posvetili čisto preveč časa.
Katere življenjske preizkušnje so najbolj zaznamovale vaše življenje in vas nekako „usodno“ spremenile?
Žal, so tudi mene zaznamovale boleče izkušnje. Dve, ki sta me najbolj zaznamovali sta bili bolezen otroka in kasneje ločitev. A hkrati sta mi ti dve izkušnji prinesli res velike spremembe, ki sem jih potrebovala, da sem postala to, kar danes sem. Stopila sem iz vloge žrtve, postala veliko bolj zadovoljna oseba in se vedno bolj zavedala svoje lastne vrednosti in darov.
Kako ste takrat doživljali te „težke“ preizkušnje in kako na njih gledate danes?
Takrat so se mi izkušnje zdele zelo boleče, občutek sem imela, da sem prekleta, da pač nimam sreče v življenju, da je življenje eno samo trpljenje. Joj, kako sem se motila! Nič kolikokrat mi je življenje ponujalo roko, pa je nisem sprejela, ker jo preprosto nisem videla. Globoko v sebi pa sem vedela, da moram nekaj spremeniti, da življenje ne more biti samo trpljenje. Slutila sem, da se za težavami skrivajo neka sporočila, notranji klic, da stopim iz vloge žrtve. In končno sem dojela, zato danes lahko mirno rečem, da sta to hkrati moji dve največji prelomnici, zaradi katerih sem stopila na svojo pot in postala veliko bolj samozavestna, svobodna in srečnejša.
Menite, da vsaka „težka“ situacija, ne glede na to, kako težka je in pri katerih letih se nam zgodi, priložnost za osebno rast in napredek?
V to sem trdno prepričana. Nikoli ni prepozno za dvig zavesti. In čisto vsaka, še tako težka situacija, ti lahko da drugačen pogled, čeprav v težavnih okoliščinah težko pogledamo na takšen način na našo situacijo. Seveda, pa je potrebno najprej pozdraviti svoja ranjena čustva, ki nas vlečejo v vlogo žrtve in so glavni vzrok za naše težave.
Ko nas doleti kakšna težka preizkušnja, pogosto težje najdemo pozitivne misli in spodbudo zase, se morda celo znajdemo v vlogi žrtve, tudi z občutkom nemoči. Kako ste spoprijela s negativnimi mislimi in doživljanjem?
Mislim, da smo v vlogi žrtve več ali manj vsi. Vloge žrtev imajo namreč sto obrazov in ni nujno, da je žrtev samo tisti, ki zgleda hudo »ubogi«. Tako imenovano »delo na sebi« je vseživljenjski proces, a če poznaš način, ki te popelje iz vloge žrtve, je veliko lažje. Jaz sem ta način k sreči našla, a šele po dolgoletnem 20 - letnem preučevanju življenjskih zakonitosti, karme, osebne rasti, in vedske astrologije. Kadar sem v stiski in se mi dogajajo nepredvidljive situacije, ki mi niso najbolj všeč, takrat grem v svoje telo in „odčutim“ strah, ki se pojavi. To metodo treniram že nekaj let in je zame edina, ki mi res pomaga, da se travme iz preteklosti pozdravijo iz izvorne rane.
Kaj se v vas prebudi, ko pogledate pet let naprej... Kako vidite svoje življenje?
Vedno bolj se vidim v mirnem okolju, z velikim vrtom in živalmi okrog sebe. Bi pa zelo rada umetniško ustvarjala, svojo likovno ustvarjanje sem kar malce preveč dala na stran. Ustvarjalnost in kreativnost sta tudi zelo zdravilni energiji.
Katere vrednote so za vas najpomembnejše?
Najpomembnejša mi je družina in skladni medsebojni odnosi. Takoj na drugo mesto bi dala srčnost, sočutje do sočloveka, spoštovanje sebe, ljudi, živali in naše ljube zemljice.
Kako sicer poteka vaš dan?
Najprej je seveda prva jutranja kavica, potem kratka meditacija, pa sprehod z mojo psičko. Skoraj vsak dan hodim tudi na vodeno vadbo. Dopoldan se posvetim še izdelavi Djotiš kart in svetovanju. Zdrava prehrana mi ogromno pomeni, zato si obroke pripravljam sama, rada kuham in tudi rada jem 😊. Čeprav imam v okolici veliko gostiln, me njihova hitra in poceni hrana ne ganeta.
Kaj bi svetovali posameznicam in posameznikom v zrelih letih ali na poti... ?? Kakšna vaša življenjska modrost?
Meni zelo ljub pregovor je »Biti srečen je stvar odločitve in ne naključje«. Torej od nas samih je odvisno, kako se bomo počutili. Lahko smo nejevoljni, tarnamo nad svojimi leti, žalujemo za preteklostjo, a vse to je nespametno, nesmiselno. Namesto tega delajmo stvari, ki nas veselijo. Ne pozabimo tudi na druženje, saj smo ljudje družabna bitja. Ne čakajmo, da bodo drugi potrkali na naša vrata ampak potrkajmo mi. Ljudje bodo morda pozabili na nas, nikoli pa ne bodo pozabili, kako so se počutili v naši družbi.
Več o Nadici lahko najdete tudi na spletni strani https://srecnazenska.si/