Že več kot 40 let nam govorijo, da preveč soli ubija in da je enako nevarno kot kajenje in ne-gibanje. V imenu zdravja so nam uživanje soli omejili na eno čajno žličko na dan (5 gramov). Slovenci se tu ne damo motiti: v povprečju je zaužijemo dvakrat toliko.
Zadnje ugotovitve prinašajo drugačno resnico o soli. Razkrila jo je meta analiza – pregled več kot 500 kliničnih študij: znanstveni dokazi, da manj uživanja soli preprečuje bolezni srca in ožilja, ne obstajajo. Še več: premalo soli lahko povzroči odpornost telesa na inzulin (kar vodi v sladkorno bolezen tipa 2) in poveča kopičenje maščevja (kar vodi v debelost) – da o zmanjšanju spolne sle sploh ne govorimo. Vnos več soli prinaša številne koristi: znižuje srčni utrip, pomaga vzdrževati nizko raven inzulina, uravnava hormonsko ravnovesje in delovanje nadledvične žleze ter ščitnice in izboljša delovanje ledvic. Zato nekateri znanstveniki (na primer iz univerze Harvard) že opozarjajo, da bi morali spremeniti prehranske smernice glede priporočenega vnosa soli.
PREBERITE TUDI: Želite znižati visok krvni tlak? Pijte te 3 čaje Mit, da sol zvišuje krvni tlak, s tem pa poveča tveganje za bolezni srca in ožilja, se je začel pred sto leti. Na podlagi slabo zasnovane znanstvene študije (avtor je bil Francoz
Ambard and Beauchard, opravil pa jo je na šestih ljudeh), je prevladalo mišljenje, da sol povzroča kopičenje vode, s čimer telo razredči slanost krvi. To poveča volumen krvi, kar vodi v višji krvni tlak in s tem v bolezni srca in ožilja ter druge kronične bolezni. Dokazi v medicinski literaturi pa kažejo, da pri 80 odstotkih ljudi z normalnim krvnim tlakom povečan vnos soli nima nobenega vpliva. Enako velja za 75 odstotkov ljudi s povišanim krvnim tlakom (hipertenzijo). Tudi tisti, ki imajo zelo visok krvni tlak, so v 55 odstotkih »odporni« na učinke soli.
Ljudje smo v resnici slana bitja: jočemo sol, potimo sol, pa tudi vsaka celica našega telesa je obdana s slano tekočino. Potreba po slanem je biološka nuja, enako kot žeja. Brez soli ne moremo živeti. Sol tudi pomaga telesu prenesti najhujše poškodbe, v katerih izgubimo veliko krvi. Takrat telo »poseže« po še zadnjih miligramih soli in tako prepreči kolaps.
Viri:
British Medical Journal’s Open Heart
British Cardiovascular Society
Saint Luke’s Mid-America Heart Institute
Harvard Medical School