Najnovejše študije potrjujejo, da početje več stvari naenkrat poslabša kakovost opravljenega dela in tudi škodi možganom. Vsakič, ko se lotite več stvari naenkrat v upanju, da boste pridobili na času, se zgodi ravno nasprotno.
Multiopravilnost znižuje produktivnost
Raziskava Univerze Stanford je pokazala, da multiopravilnost znižuje produktivnost. Ljudje, ki so bili dnevno izpostavljeni različnim virom elektronskih informacij, se niso več mogli skoncentrirati in so imeli težave z delovnim spominom. Informacij si niso mogli ponovno priklicati v spomin. Imeli so težave organizirati misli in poiskati bistvo. Izkazalo se je tudi, da so za »preklop« na drugo nalogo porabili več časa kot tisti, ki so najprej dokončali eno delo, potem pa se lotili drugega. Čeprav so mnogi prepričani, da zaradi multiopravilnosti delajo več in bolje, praksa kaže nasprotno. Ljudje, ki so navajeni početi eno stvar naenkrat, se tudi, ko jih je treba početi več, znajdejo bolje kot tisti, ki to počnejo serijsko. Naši možgani se namreč lahko polno osredotočijo le na eno nalogo. Če jim jih naložimo več, povzročimo zmedo v komunikaciji med posameznimi deli možganov ter med možgani in telesom, kar na dolgi rok vodi v okvare.
Preberite tudi: So vaši možgani mlajši ali starejši od vaše biološke starosti? Preverite znake Multiopravilnost znižuje IQ Študija, ki so jo opravili na londonski univerzi, pa je razkrila še nekaj bolj šokantnega: multiopravilnost znižuje inteligenčni kvocient. Raziskovalci so testne osebe razdelili v dve skupini: eni so naložili več opravil naenkrat, drugi pa le eno. Obe skupini sta vmes opravili inteligenčni test. Padec IQ pri »multiopravilnežih« je bil enak, kot če bi kadili marihuano ali bili pokonci celo noč: za 15 točk. Moški iz skupine, ki je IQ test opravljala, medtem ko je iskala informacije na spletu, preverjala elektronsko pošto in pisala sms sporočila, so test končali z rezultatom, ki ga sicer dosegajo osemletni otroci.
Vpliv multiopravilnosti na možgane
Dolgo je veljalo, da je upad kognitivnih sposobnosti zaradi »multitaskinga« začasen. Nove ugotovitve kažejo drugače. Raziskovalci univerze v Sussex-u so opravili magnetno resonanco možganov pri ljudeh, ki so različno dolgo med gledanjem televizije pisali sms sporočila. Ugotovili so, da so imeli tisti, ki so redno opravljali obe opravili hkrati, manjšo gostoto v delu možganov, ki je odgovoren za empatijo ter kognitivni in čustveni nadzor. Posledica je bil slabši rezultat na testu čustvene inteligence (predvsem pri samozavedanju in socialni empatiji), ki je ključen za uspeh posameznika v družbi.
Viri:
University os Sussex
Stanford University
University of London