Večkrat se pogovarjam s staro gospo, ki je v življenju doživela veliko težkega. Ko je bila še mlada, je umrl mož in je ostala sama z dvema otrokoma. Ko je bil sin star dvajset let, je umrl v prometni nesreči.
Tako je ostala sama s hčerko in ta ji je kot najstnica zelo pogosto očitala, kakšna nemogoča mama je, kako stroga je do nje in še marsikaj.
Od hčerke ni zahtevala nič posebnega, samo da je urejena in da ne zanemarja obveznosti, ki jih ima.
Hčerka je potem doštudirala, se poročila in si ustvarila družino. Zdaj živi v tujini in se z mamo bolj redko vidita, več se slišita po telefonu.
Hčerka, ki je kot najstnica tako zelo obsojala svojo mamo, je sedaj že večkrat rekla:
"Mama, bila si nekaj čisto posebnega. Samo jaz takrat nisem dojela, kako dragocena si."
Hčerka ima sedaj svoje otroke in tudi sama izkuša, kaj pomeni biti dobra mama. Ni tako lahko.
Verjetno bi podobnih zgodb lahko slišali še zelo veliko. Kot mlad človek marsičesa še ne moreš prav dojeti, tudi če je v tvoje dobro.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Vsak dan pa svoje prijatelje na družabnih omrežjih razveseljuje z življenjskimi mislimi, ki spodbudijo k razmišljanju o vsakdanu. Zgornjo smo za vas izbrali za današnji dan.