Geslo je usmerjeno v povečanje zaupanja ter zavedanja vsakega izmed nas, da lahko tudi naša dejanja, ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje. In rešijo življenje.
Zaradi samomora letno po svetu umre več kot 700.000 oseb. V Sloveniji v letu 2022 manj samomorov kot v letu 2021.
Doc. dr. Saška Roškar, NIJZ je na današnji novinarski konferenci predstavila nekaj podatkov in povedala, da sta v letu 2022 zaradi samomora v Sloveniji umrli 402 osebi, od tega je bilo 321 moških in 81 žensk.
“Med vsemi smrtmi, ki smo jih v letu 2022 zabeležili v Sloveniji med prebivalci s stalnim prebivališčem v Sloveniji (22 492) je delež smrti zaradi samomorov znašal 1,79 %, kar pomeni, da sta na vsakih 100 smrti približno dve osebi umrli zaradi samomora. Leta 2022 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 19,06 in je nekoliko nižji od količnika v letu 2021. Moški so v primerjavi z ženskami skoraj štirikrat pogosteje umirali zaradi samomora. V obdobju 2013 – 2022 je med posameznimi leti prihajalo do nihanja samomorilnega količnika, vendar lahko rečemo, da je količnik samomora rahlo upadal. Kar se tiče starostnih skupin, je bil samomorilni količnik v letu 2022 nižji pri višjih starostnih skupinah (40 +), medtem ko je bil v nižjih starostnih skupinah višji od povprečja v preteklih letih. Vendar glede na to, da je gibanje samomorilnega količnika v teh starostnih skupinah precej nestabilno in med leti prihaja do velikih nihanj bodisi navzgor ali navzdol, je pri zaključevanju in interpretaciji potrebna previdnost.”
Več podatkov na naslednji povezavi.
Podpora in solidarnost z osebami, ki so bližnjega izgubili zaradi samomora – rumena pentljica in dan povezovanja ljudi z izkušnjo samomorilnega vedenja
Vsak samomor, vsak poskus samomora, globoko prizadene tudi veliko število oseb, ki so posameznika, ki je bil v stiski poznali ali si bili z njim blizu. Tudi bližnji in svojci so v teh primerih v stiskah in so še posebej ogrožena, a žal velikokrat spregledana skupina. Mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javno zdravstveni problem in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili, je rumeno-oranžna pentljica. Tudi letos bodo 10. septembra z rumeno oranžnimi barvami osvetljene nekatere znamenitosti v več slovenskih regijah. Univerza na Primorskem letos organizira Dan povezovanja ljudi z izkušnjo samomorilnega vedenja, ki je namenjen osebam, ki so bile v samomorilni stiski, kot tudi bližnjim in žalujočim.
Dan bo potekal v soboto, 23. 9. v prostorih hotela Bernardin. Izr. prof. dr. Vita Poštuvan je povedala: »Dogodek je namenjen širši javnosti, na njem pa želimo ozaveščati o samomorilnem vedenju, širiti sporočilo, da je stisko mogoče rešiti, ter nuditi oporo vsem, ki so zaradi samomora izgubili bližnjo osebo.«
32. svetovni suicidološki kongres letos poteka v Sloveniji
Med 19. in 23. septembrom 2023 bo v Piranu, v Kongresnem centru Bernardin, potekal 32. svetovni suicidološki kongres v organizaciji UP, oziroma UP IAM SCRS. Na kongresu bodo prisotni mednarodni in domači strokovnjaki, ki se s preprečevanjem samomora ukvarjajo na različnih področjih (raziskovalno, klinično…). Častna pokroviteljica kongresa je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.
Sovoditeljica kongresa izr. prof. dr. Vita Poštuvan je ob tem povedala: »Za Slovenijo, ki se sooča z nadpovprečno visokim količnikom samomora v primerjavi z evropskim in svetovnim povprečjem, je organizacija tega kongresa še posebej pomembna. Poleg spodbujanja pridobivanja znanja bo omogočila tudi mreženje ter krepitev že vzpostavljenih in oblikovanje novih vezi med strokovnjaki in zainteresiranimi posamezniki. To je edinstvena priložnost za prenos znanja.«
Več o kongresu je na voljo na spletni strani kongresa.
Pomoč ljudem v stiski
Smiljana Dragar iz Centra za psihološko svetovanje POSVET je poudarila, da je strokovna psihološka pomoč posameznikom v čustveni stiski pomemben dejavnik preprečevanja samomora in samomorilnega vedenja, še posebej v okoljih, ki so s tem javnozdravstvenim problemom močno obremenjena. “V Slovenskem združenju za preprečevanje samomora že 17 let vzdržujemo mrežo svetovalnic, ki omogočajo hitro in lahko dostopno pomoč vsem prebivalcem Slovenije. Trenutno delujejo svetovalnice za odrasle v 18 slovenskih mestih, v 7 pa poteka tudi program svetovanja mladostnikom. Svetovanje je za kliente brezplačno.”
Več informacij o delovanju svetovalnic je na voljo na naslednji povezavi.
Aktivnosti ozaveščanja in destigmatizacije
V društvu Ozara Slovenija tudi v letošnjem letu nadaljujejo z izvajanjem preventivnih aktivnosti za krepitev duševnega zdravja splošne javnosti, preprečevanje samomora in destigmatizacijo duševnih motenj. Mag. Bogdan Dobnik, OZARA Slovenija: »V mesecu oktobru, ko zaznamujemo svetovni dan duševnega zdravja, bomo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma pripravili dogodek, ki bo namenjen razbijanju še vedno močno ukoreninjenih tabujev, povezanih s psihotičnimi motnjami in samomorom. Dogodek bo potekal 20. oktobra 2023, s začetkom ob 18. uri, razdeljen bo na dva dela in bo za obiskovalce brezplačen. V prvem delu bo na ogled izvirna avtorska gledališka igra z naslovom Kriplov zagovor, drugi del dogodka bo namenjen predstavitvi avtobiografskega romana Simona Šerbinka Življenje v podzavesti. Osnovna zgodba govori o odločitvi, da se človek spoprime z duševno motnjo in po poskusu samomora na novo zaživi«.
Več informacij je na voljo na naslednji povezavi.
Akcijski načrt 2024–2028 za področje preprečevanja samomora
Resolucija nacionalnega plana za duševno zdravje (RNPDZ) – MIRA vključuje tudi prioritetno področje preprečevanja samomora. Prioritetne naloge znotraj področja preprečevanja samomora sprejema in usmerja Interdisciplinarna skupina za preprečevanje samomora (IDS), ki jo koordinira NIJZ. Sestavljajo jo strokovnjaki iz različnih področij, ki s svojim znanjem in izkušnjami naslavljajo različne ravni ukrepanja za preprečevanje samomora – od promocije duševnega zdravja, identifikacije ogroženih, dela z ogroženimi, do žalovanja in dela s svojci ter beleženja samega pojava. Trenutno je v pripravi akcijski načrt za obdobje 2024 – 2028. Vodja IDS za preprečevanje samomora doc. dr. Saška Roškar: »V prihajajočem štiriletnem obdobju bomo nekatere naloge nadgradili, nekatere bomo začeli na novo. Med naloge, ki jih bomo nadgradili, sodi program psihološke prve pomoči, ki je namenjen splošni javnosti, aktivnosti postvencije v šolskem okolju in delo z novinarji, bolj intenzivno pa smo tudi pričeli na nalogi, ki je usmerjena v preprečevanje dostopnosti do sredstev za samomor in zaenkrat poteka v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve. V načrtu je, da v prihodnjih letih pričnemo tudi z oživljanjem zbiranja podatkov o samomoru in poskusih samomora, po zgledu nekdanjega registra.«
Več o programu MIRA.
Mediji – nepogrešljivi partnerji pri aktivnostih preprečevanja samomora
Prizadevanja na področju preprečevanja samomora bi bila težje izvedljiva, če ne bi mediji prepoznali svoje vloge pri tem. Upoštevanje smernic za odgovorno poročanje o samomorih je vplivalo na to, da so prispevki o samomoru, razen redkih izjem, postali bolj senzibilni do tistih, ki so v stiski, kot tudi do tistih, ki so zaradi samomora koga izgubili. Manj je senzacionalističnih prispevkov, ki lahko negativno vplivajo na posameznike v stiski, kot tudi na statistiko samomora na populacijski ravni. Skoraj brez izjeme so v prispevkih navedeni viri pomoči. Za vaše sodelovanje na tem področju se vam iskreno zahvaljujemo in vas prosimo, da ob poročanju o samomorih še naprej upoštevate smernice za odgovorno poročanje o samomorih.
Viri pomoči:
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči.
Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:
- dežurnega zdravnika,
- dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
- reševalno službo (112) ali
- urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:
Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro).
TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
Drugi viri pomoči in informacij
Zivziv.si, Mladinska spletna svetovalnica www.tosemjaz.net
Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet Tu smo zate: svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Murski Soboti, Sevnici, Portorožu, Idriji, Mariboru, Zagorju ob Savi, Novem mestu, Tolminu, Ilirski Bistrici ali na Jesenicah: naročanje na telefonsko številko 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti info@posvet.org (v Ljubljani, Celju, Kranju, Portorožu, Slovenj Gradcu, Idriji in Zagorju ob Savi je na voljo tudi brezplačno psihološko svetovanje za mladostnike med 14. in 18. letom, ki doživljajo akutno čustveno stisko).
Svetovalnice v Celju, Laškem in Mozirju: naročanje po telefonu 031 778 772 ali po e-pošti: sprejemna.celje@posvet.org.