Civilna iniciativa Za upokojence gre, za katero stoji tudi upokojenec Kajtimir Kunc, pravi, da v državnem zboru od konca oktobra dalje poteka razprava o spremembah pokojninske zakonodaje, ki sicer prinaša nekaj pozitivnih novosti, v resnici pa ne rešuje bistvenih problemov upokojencev in pokojnin. Zato ponavljajo že večkrat izrečene naše zahteve, katerih rešitev bi odpravile večino problemov upokojencev:
»Na TV Slovenija dne 11.11.2019, v oddaji Tednik, je generalni direktor ZPIZ Marijan Papež zavajal slovensko javnost, ko je trdil, da upokojenci z zahtevami po izredni uskladitvi za 7,2 odstotka pretiravamo in da pokojninska blagajna tega denarja nima. Izjavil je celo, češ kaj si upokojenci sploh predstavljamo, saj je bila letos izplačana redna uskladitev, konec leta sledi še izredna uskladitev za 1,5 odstotka in naslednje leto še redna uskladitev okoli 3 odstotke,« pravi Kajtimir Kunc iz Civilne iniciative Za upokojence gre in dodaja še, da »te navedbe Papeža na videz zvenijo, kot da upokojenci zahtevamo preveč, kot nekaj kar nam ne pripada in da so naše zahteve pretirane.«
»Dejansko stanje pa je seveda povsem drugačno, saj se pokojnine zaradi varčevalnih ukrepov v zadnjih desetih letih niso ustrezno usklajevale z rastjo plač in življenjskih stroškov. Temu lahko rečemo, da si je država izposodila nekaj milijard evrov pri upokojencih za sanacijo svoje zgrešene politike, za katero pa nikakor niso krivi upokojenci. Konkretno gre za 7,2 odstotka, ki jih država trenutno dolguje upokojencem,« navaja Kunc v sporočilu za javnost.
Je ogroženo delovanje pokojninske blagajne?
»Papež pravi, da z našimi zahtevami ogrožamo delovanje pokojninske blagajne, podobno mu je v oddaji pritrdil tudi državni sekretar Tilen Božič. Pri tem se je treba vprašati, ali niso ZPIZ in vlada zadolženi za izvajanje zakonov, v tem primeru ZPIZ-2? Od raznih vlad smo se že kar navadili, da kršijo lastne zakone, vendar pa, da si direktor ZPIZ dovoli napad na legalne in legitimne zahteve upokojencev, je pa res malo preveč. Papežu svetujemo, naj najprej pripravi predlog, da se očisti pokojninska blagajna vseh »upravičencev pokojnin«, ki ne temeljijo na vplačanih pokojninskih prispevkih, in jih prenesejo na za to pristojna ministrstva. Prepričani smo, da bi samo s tem ukrepom pridobili dovolj sredstev za celotno izredno uskladitev pokojnin za 7,2 odstotka,« še poudarja Kunc.
Pojasnjuje tudi, da imamo v Sloveniji najbolj podoben pokojninski sistem kot ga imajo v sosednji Avstriji, od katere bi se lahko marsikaj naučili, poleg tega pa meni še, da so pri nas upokojenci tretjerazredni državljani:
»Pokojnine v BDP: Slovenija 9,8 odstotka, Avstrija 14,5 odstotka, povprečje EU 12,6 odstotka. Iz teh primerjav se vidi, da dajo v Avstriji za pokojnine kar 48 odstotkov več sredstev kot v Sloveniji. Zato ti podatki še dodatno kažejo, da so pri nas upokojenci postali ne samo drugorazredni, temveč kar tretjerazredni državljani.«
Kunc v sporočilu za javnost navaja še, da je upokojencem dovolj tega, da se na njih varčuje, čeprav je kriza že davno mimo.
Na sporočilo za javnost, ki ga je v prejšnjem tednu medijem poslal Kajtimir Kunc (zgoraj), se je odzval generalni direktor ZPIZ Slovenije Marijan Papež:
»V zavodu z generalnim direktorjem Papežem na čelu si, smo se in bomo prizadevali, da se pokojnine usklajujejo po sistemskem zakonu in podpiramo tudi izredno usklajevanje, seveda v odvisnosti od finančnih zmožnosti države. Vsako leto zavod v Letnem poročilu v poglavju Gmotni položaj upokojencev izpostavi problematiko neusklajevanja pokojnin.«
Za portal MojaLeta.si je dejal: »Pojasnjujem, da 7,2 % uskladitev pokojnin pomeni na letni ravni približno 370 milijonov evrov, predvidena redna uskladitev v mesecu februarju za približno 3,5% pa pomeni na letni ravni, približno 180 milijonov evrov, kar skupaj znese na letni ravni približno 550 milijonov evrov. To vsekakor ni vzdržno za pokojninsko blagajno in ne gre za zavajanje generalnega direktorja ali kogarkoli drugega.«
Papež pojasnjuje še, da navedeni predlogi niso konstruktivni predlogi, ampak populistični in po nepotrebnem vnašajo nemir med upokojence in ostale ljudi. Pri odhodkih pokojninske blagajne je potrebno upoštevati tudi Fiskalno pravilo in odlok o okviru sredstev, ki določa zgornjo mejo možne porabe sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. In odhodki pokojninske blagajne so na zgornji meji, ki je določena z odlokom, v letu 2019 približno 5,5 milijarde evrov.
»Kje je bil v času od 2010 do 2015 gospod Kajtimir Kunc, ko se pokojnine niso usklajevale po sistemskem zakonu, da se ni slišal njegov glas, vsaj ne spomnim se.
Zavod je vseskozi opozarjal na problematiko neusklajevanja pokojnin po sistemskem zakonu. Čudi me, da se je oglasil šele sedaj, ko se pokojnine že od leta 2016 usklajujejo več kot pa samo po sistemskem zakonu, tudi zaradi izrednih uskladitev. V času krize, ko se pokojnine v nekaterih letih sploh niso usklajevale ali premalo, je bilo predvsem pomembno, da se končno začnejo pokojnine usklajevati po sistemskem zakonu, le malokdo pa je pričakoval in upal, da se bo del neuskladitve pokojnin zmanjšal z izrednimi uskladitvami. To se je na srečo zgodilo in se dogaja,« pravi Papež.
Upoštevati je potrebno finančne zmožnosti države, Papež želi prikazati realno stanje
»Še enkrat poudarjam, da je potrebno pri izrednih uskladitvah upoštevati finančne zmožnosti države, za zagotovitev sredstev, ne samo za en mesec, eno leto ampak na dolgi rok. Zato so pobude po izredni uskladitvi za 7,2 % nerealne, seveda pa so všečne, a neodgovorne. Tako, da tisto o zavajanju slovenske javnosti s strani generalnega direktorja ZPIZ-a, lahko rečem ravno obratno, da poskušam prikazati realno stanje, da ne bi imeli ljudje po nepotrebnem lažnega upanja. Tisti, ki vodi tak zavod, ne sme gledati, da bi bil všečen, ampak mora stanje objektivno prikazati in se odzvati na nerealne in populistične predloge, čeprav je potem deležen takih odzivov. Na žalost pa v Sloveniji radi tudi pozitivne stvari obrnemo na negativno in nismo zadovoljni, da se stvari premikajo v pozitivno smer,« še poudarja Papež in navaja še, da je »zaradi gospodarske rasti stanje v pokojninski blagajni zadnja tri leta zelo spodbudno, kar kažejo tudi podatki o prihodkih od prispevkov, številu zavarovancev in številu upokojencev. Odraz dobrega stanja pa so ob rednih uskladitvah tudi izredne uskladitve. Nepremišljene in všečne rešitve pa lahko stanje hitro poslabšajo, kar si pa tako v zavodu in pri vseh odgovornih za to področje ter vseh tistih, ki prejemajo pokojnino in zavarovancev, ki vplačujejo v sistem in verjamem, da tudi v Civilni iniciativi ZA UPOKOJENCE GRE, ne želimo in ne smemo privoščiti. Saj gre za upokojence in za vse ostale ljudi v Sloveniji.«
Papež se je odzval tudi na navedbo Kajtimirja Kunca, ki je zapisal, da: "Papežu svetujemo, naj najprej pripravi predlog, da se očisti pokojninska blagajna vseh »upravičencev pokojnin«, ki ne temeljijo na vplačanih pokojninskih prispevkih, in jih prenesejo na za to pristojna ministrstva."
Ob tem Papež pojasnjuje: »Zavod je izvajalec obveznega zavarovanja in ne predlagatelj zakonov in s tem pozivom, če so res prepričani, da bodo s tem prihranili veliko sredstev, naj se obrnejo na pristojna ministrstva in opredelijo katere kategorije upravičencev bi radi prenesli. Da pojasnimo, da gre to za obveznost državnega proračuna v skladu s 161. členom ZPIZ-2, v katerem so navedene vse kategorije, ki so del obveznosti državnega proračuna.«