Po teoriji o navezanosti že v otroštvu razvijemo naš stil navezanosti v odnosih. Kakšen bo le-ta, je odvisno od genetskih dejavnikov, kot tudi odnosov, ki jih imamo s skrbniki/starši v otroštvu, pravijo strokovnjaki.
Stil navezanosti, ki ga ravijemo v otroštvu, torej določa, kako bomo krmarili v odnosih z najbližjimi v odrasli dobi.
Strokovnjaki pravijo, da obstajajo štiri vrste stilov navezanosti, in sicer: varen, tesnoben, izogibajoč in neorganiziran.
Znano je, da posamezniki z anksioznim stilom navezanosti hrepenijo po močnem občutku bližine, vendar se hkrati težko počutijo varne v odnosih in se pogosto bojijo, da bi jih ljudje, ki jih imajo radi, zapustili.
Ljudje, ki razvijejo varne stile navezanosti se počutijo bolj stabilne in varne v odnosih. Posamezniki z anksiozno navezanostjo imajo, torej pomanjkanje občutka varnosti v odnosih. Posledično se bodo na partnerja bolj močno navezali in hkrati doživljali strah, da bi se njihov odnos končal.
Spletni vir sicer piše, da raziskave kažejo, da naj bi imelo približno 20 % prebivalstva anksiozno navezanost.
Kakšni so znaki?
Znaki anksiozne navezanosti
Anksiozna navezanost vpliva na vedenje v odnosu in na to, kako se odzivamo na konfliktne situacije. Značilna je t.i. hiperaktivacija oz. nenehno iskanje znakov, ki kažejo na to, da vas bo partner zapustil. V odnosu izgleda tako:
- Potrebujete veliko potrditev s strani partnerja (npr. vedno znova odgovor, da vas ima rad).
- Opazite le znake, ki kažejo, da se vaš partner umika od vas.
- Že manjše težave vidite kot grožnjo, ki kaže, da bo odnos razpadel.
- Predpostavljate najslabše, ko se zgodi nekaj, kar sproži v vas negotovost (npr. da vam partner ne pošlje sporočila nazaj).
Ostali znaki:
- Negativno mnenje o sebi
- Premišljevanje o najslabših možnih scenarijih
- Nenehna skrb za odnos
- Brez partnerja ne zmorete reševati težav
- Ves čas želite vedeti, kaj vaš partner misli ali čuti
- Občutek nujnosti preživljanja časa s partnerjem
- Potrditev s strani partnerja običajno prinaša le začasno olajšanje
Vzroki za anksiozno navezanosti
Običajno se razvije že v otroštvu, in sicer v odnosu s starši. Če starši dosledno izpolnjujejo tako fizične kot čustvene potrebe otroka in dajejo otroku občutek varnosti, ko začne raziskovati okolico, je večja verjetnost, da bo otrok razvil stil varne navezanosti. Kadar so otrokove potrebe zadovoljene nedosledno ali sploh ne, obstaja večja verjetnost, da bo otrok razvil negotov stil navezanosti, ki se bo izražal v tesnobi, izogibanju ali neorganizirani navezanost tudi kasneje.
Otroci z anksioznimi stili navezanosti so se že zgodaj v otroštvu morda morali naučili, da morajo biti popolni, da se morajo boriti za pozornost staršev. Takšno vedenje je morda pomagalo v otroštvu, žal pa v kasnejših odnosih v odrasli dobi postane nekoristno.
Drugi dejavniki, ki še lahko pripeljejo do razvoja anksioznega stila navezanosti:
- Že strši (ali eden od niju) so imeli anksiozen stil navezanosti
- Genetski dejavniki
- Zloraba v otroštvu (zlasti s strani skrbnika)
- Izguba starša ali drugega skrbnika v otroštvu
- Težji življenjski dogodki, zaradi katerih je starš odsoten (čustveno in/ali fizično)
- Pomanjkanje podpore odraslih v otroštvu
Kako si pomagati?
Če prepoznate, da imate anksioznen stil navezanosti, strokovnjaki svetujejo, da:
- Raziščete razloge za tesnobo
- Odprto in iskreno komunicirate s partnerjem o tem
- Se naučite samoregulacije svojih čustev
- Negujte svoje življenje tudi zunaj razmerja
- Greste na terapijo in začnete razreševati vzroke s pomočjo terapevta
VIR: https://www.health.com/