Slovenska univerza široko razpira vrata, ki jih sicer drži odprta nenehno, že 37 let. Vanjo vstopajo študenti v različnih obdobjih poznejšega življenja. So različne izobrazbe, različnega socialnega porekla. Leta 1984 v prvi skupini pogumnih študentov, ki so v vseh pogledih »lomili led«, je bila tudi Milica Rituper. Milica pa je bila pogumna, hudomušna , vedoželjna, dobro pisoča. »In sprejeli ste mene, ki sem končala le osnovo šolo!« je razneženo govorila. Seveda, le zakaj je ne bi? Izobraževanje v tem obdobju starejše poveže med seboj, običanja hierarhija, ki se vzpostavi med ljudmi, ko so še zaposleni, zdaj izgine, ostane pa človek s svojo vedoželjnostjo, svojimi lastnostmi in zmožnostmi, ki jih je pridobil skozi življenje. Ostane človek, ki potrebuje kontinuirane socialne, fizične in zdaj v tem prehodnem obdobju tudi digitalne stike z drugimi. Univerza jih omogoča.
Študenti imajo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani možnost slediti predavanjem, a najpogosteje se učijo v majhnih študijskih skupinah. Tam si lahko z drugimi sošolci in mentorjem delijo znanje. Tudi izobraževalni program je ohlapno začrtan. Temelji na teorijah posamezne vede ali študijskega področja, a prostora je dovolj za vsebine, ki se skupini zdijo potrebne in zanimive.
Zgodovinar dr. Boštjan Plut, denimo, programe svojih predavanj oblikuje manj na »ogrodju« zgodovine, več na zgodbah, ki jih odkriva v zgodovinskih arhivih in drugod, te zgodbe pa se vežejo na pretekle in zdajšnje načine življenja. Ustvarja zgodovino vsakdanjega življenja in še marsikaj. V zadnjem času seveda pogosto po spletu.
Meta Kutin s študenti odkriva teorije arhitekture in urbanizma in bivanja v našem skupnem prostoru pa tudi zgodbe, ki arhitekturo in urbani prostor oživijo, saj gre za pripoved živih ljudi.
Lučka Šičarov v študijskem krožku keramike ustvarja družbeno zavzeto umetnost. Njeni študenti v keramiki upodabljajo marsikaj, odzivajo se tudi na družbena vprašanja. Tako so v času COVIDA 19 in karantene pripravili razstavo, razstavni prostor pa je bil kar na drevesih na klopeh v Tivoliju. Hoteli so, da grejo njihove stvaritve med ljudi. In so šle , med ljudi in z njimi. Odnesli so jih domov, torej so jim bile všeč. Cilj je bil dosežen.
Lučka Cizelj s študenti francoščine odkriva aktualna dogajanja v Franciji in jih primerja s tem, kar se dogaja pri nas.
Mojca Močnik se s študenti podaja na pot kaligrafije, uporabnega pisanja in razprave o politični moči pisave.
Jurij Kunaver, profesor geografije pravi, da je Slovenija velika, če jo opazujemo od blizu in res je tako.
Miha Križnar vodi računalniško izobraževanje, prepoznamo ga po tankih brkih v Stritarjevem slogu in zavzetosti. Ob njem se ne boste počutili nemočne.
Na univerzi se je moč učiti še marsičesa drugega, veliko je naravoslovnih, družbenih in humanističnih programov, veliko je javnih dogodkov. Tam se je moč vpisati v filmski klub-abonma Srečamo se v kinu, obiskovati enajsto šolo v knjigarni se vpisati v filmski ali gledališki abonma. Oglejte si preglednice s programi za letošnje študijsko leto, kaj vse se bo v prihodnje dogajalo na univerzi pa boste zvedeli tudi iz naših elektronskih novic in drugače.
Z naše strani bo poskrbljeno za varnost, vas pa prosimo, da ste previdni v svojem življenju, da odgovorno poskrbimo drug za druge in za zdravje, v upanju, da »enkrat pa (vendarle) vse mine«.....
Več: www.utzo.si
http://www.utzo.si/studijski-programi/