V novi rubriki
Kuhalnica boste našli obilo receptov za okusna in poceni kosila, malice, sladice. Naša ambasadorka
Milena Miklavčič vam bo iz prve roke pokazala, da je lahko kuhanje tudi poceni in morda še slajše!
Na vprašanje, zakaj je ustanovila skupino na Facebooku, kjer zapisuje svoje recepte in vabi tudi ostale k sodelovanju, je povedala:
»
Nikoli se nisem trudila biti ''kraljica kuhinje''. Verjetno zato ne, ker sem odraščala v družini, v kateri so bili vsi ostali na tem področju daleč, daleč boljši od mene. Kuham, ker pač moram. A če nekaj ''moram'', potem naredim vse, da to počnem na način, da mi je pri delu zabavno in ustvarjalno. Stvari, ki me pri drugih jezijo, so mi v kuhinji neizmeren vir novih idej. Recimo: stojim v vrsti pred blagajno, v trgovini in vidim pred seboj voziček do vrha napolnjen z različnimi ''osvežilnimi'' pijačami, ki niso nič drugega kot obarvana in obilo sladkana voda. Že na poti domov tuhtam, s čim se bomo tisti dan odžejali. Pri hiši nas je veliko, kar sedem, in vsak od nas je mahnjen na kakšen drug okus. A če se išče, se zmeraj najde!
Kadar brskam po 'nobl' kuharski reviji ali knjigi, kjer je na fotografijah vse na svojem mestu, me po navadi zamika, da si pripravim skledo solate in jo okušam z dvema prstoma. Mmmm, če držite v drugi roki kos črnega kruha se eno z drugim strastno prileže.
Rada jem domače, z vrta, preprosto in predvsem - brez kompliciranja. Pest je osnovno merilo za vse dekagrame in ščepce. Če je nekaj dobro, kot recimo kislo zelje, mi je vseeno, če ga jemo tudi dva ali tri dni zapored. Vedno odidem po nakupih šele tedaj, ko so predali v shrambi - prazni. Zmeraj kuham iz tistega, kar je na voljo. Pri takšnem ustvarjanju, kjer je včasih potrebno 'scoprati' nemogoče, igra glavno vlogo tudi domišljija, a se preudarnost ob koncu meseca pozna tudi v denarnici. Sem pač Gorenjka in mi ni do tega, da bi na račun hipnih želja, ki se porodijo v želodcu, metala denar skozi okno.
Moje recepte lahko upoštevate, še bolje pa, da jih ne. Namreč: vesela bom, če jih preoblikujete po lastnih željah in potrebah, kajti le na tak način se bo zgodilo, da bodo posamezne jedi dobivale bratrance in sestrične.
Pa dober tek!«
Ideja za kosilo, ko ni časa za kuhanje … Včasih pride dan, kot je bil danes, ko enostavno zmanjka časa. Kaj storiti, da bo jed na mizi v pol ure?
Aha.
V gajbici je precej zelo drobnega krompirja, ki je še mlad, zato ga ni treba lupiti, le dobro oprati. Stresem ga na pladenj, dodam malo masla, posolim, pa ajd v pečico. Več kot pol ure se ne bo peklo.
Medtem prepražim pol čebule, dodam narezane bučke, veliko česna, sol, smetano - dobrih pet minut, pa je že gotovo, če je pri roki drobnjak ali malo peteršilja, ga potresem po vrhu.
Kumare so se naribale že zjutraj, a četudi se niso, je še dovolj časa, dokler se krompir ne speče.
Kosilo je narejeno, ljubitelji pite imajo ''na varnem'' košček še od včeraj.
Uf, bilo je zdravo, dobro in predvsem - hitro.
Pa brez kompliciranja.
PS
Če imate pri roki košček sira za na žar, ga lahko spečete poleg krompirja.
Ali karkoli drugega, kar diši po veganstvu ali mesariji.
PS
Posodo pomije, oziroma zloži v pomivalca tisti, ki ni kuhal.
Pravilo!
»Kuham rada, a pogosto me prav pomanjkanje idej o tem, kaj skuhati, spravlja ob živce. Recepti, ki jih najdem v knjigah, morebiti tudi revijah, so pogosto zelo komplicirani in zahtevajo veliko časa. Jaz ga pa nimam. Ko vidim, da moram tehtati in paziti na količino, obrnem list in me ne zanima več.
Ljubim preproste recepte iz prakse. Vsakdanje. Za takšne jedi, ki teknejo …«
Naši ambasadorki Mileni Miklavčič se lahko pridružite tudi v Facebook skupini TUKAJ.