Svojega notranjega dialoga s samim sabo se po navadi niti ne zavedamo. Tako da večinoma sploh ne vemo, ko smo do sebe negativni in samodestruktivni. In to brez samomorilnih misli.
»Madona, kako sem štorasta!« ali »Pa kako sem lahko tako neumen?« so pogosti vsakodnevni notranji dialogi, ki jih vodimo povsem avtomatsko, ko nam nekaj ne gre, smo jezni nase, razočarani nad sabo ali celo prestrašeni.
V takšnih trenutkih se nam takšne besede pogosto zdijo popolnoma upravičene, saj smo vendar nekaj "pokvarili", slabo izpeljali ali po domače rečeno »zasrali«. Zato si jih seveda zaslužimo.
Pa to res drži oziroma od kje izvira takšno prepričanje?
PREBERITE TUDI: 5 znakov, da ste našli pravo ljubezen
Notranji Otrok, Starš in Odrasli
Odnos do samega sebe je veliko lažje razumeti, ko spoznamo, da prav vsi ljudje v sebi nosimo notranjega Otroka, Starša in Odraslega.
Otroka, zaradi katerega tudi v odrasli dobi ohranimo radovednost ter strast do novosti in življenja na sploh. Starša, ki je odsev vsega, kar so nas naučili oziroma nam zavedno in nezavedno privzgojili starši. Ter Odraslega, ki zmore notranjemu Otroku reči ne, ko ga preveč otročje zanese, in ustaviti Starša, ko ga lastna pot pelje drugam od starševskih vrednot in prepričanj.
Če je v naši notranjosti prevladal notranji Otrok, imamo težave prevzeti odgovornost za svoja dejanja in življenje na splošno v svoje roke; četudi navzven delujemo zreli in odgovorni – imamo službo in družino, za katero skrbimo.
Če je notranje vodstvo prevzel notranji Starš, se slej ko prej znajdemo v občutenju, da živimo za druge in da v resnici sploh ne vemo, kdo smo in kaj hočemo. Kar je seveda normalno, če smo vse življenje sledili najprej potrebam oziroma skritim navodilom staršev, nato pa navodilom okolice in družbe – partnerja, otrok, šefa, prijateljev, navodilom iz medijev ...
Naši notranjosti mora vladati notranji Odrasel
Za zdrav odnos do samega sebe mora v naši notranjosti vladati notranji Odrasel. Tisti, ki zmore notranjemu Otroku dopustiti, da se čudimo in navdušujemo nad življenjem, pa vendar se mu ne prepustiti, ko nas zapelje v kljubovalne, neodgovorne in nevarne vode.
Odrasel tudi notranjega Starša ne izžene iz naše osebnosti kot kakšen pubertetnik, temveč z veseljem prisluhne njegovim modrim nasvetom. Kar pa seveda ne pomeni, da se jih drži kot pijanec plota, temveč pogumno in brez občutkov krivde stopi tudi na popolnoma nasproten breg, če mu tako narekujeta srce in duša.
Sami s sabo se pogovarjamo tako kot so se z nami pogovarjali starši
Kdo se torej oglaša, ko znotraj sebe sami sebe zmerjamo in žalimo – notranji Otrok, Starš ali Odrasli?
Psihologi so odkrili, da se odrasli sami s sabo pogovarjamo tako, kot so se starši pogovarjali z nami kot otroci. Seveda smo se veliko naučili tudi iz njihovega zgleda – kako so se oni pogovarjali sami s sabo v kriznih trenutkih: so se jezili, izgubljali živce in preklinjali, zmrznili in bežali ali se mirno soočili s situacijo in poskušali aktivno rešiti, kolikor je pač šlo.
PREBERITE TUDI: 5 najpogostejših čustvenih pasti, zaradi katerih ne moremo osebnostno napredovati
Notranji dialog, ki ga dojemamo kot lastne misli in prepričanja so torej glas notranjega Starša, ki nas krega, ker smo bili poredni. Naši resnični starši so lahko kilometre daleč ali celo že mrtvi, pa jih še vedno nosimo v sebi tako z lepimi kot škodljivimi sporočili. Šele, ko ozavestimo, da je naša duševnost sestavljena tudi iz ponotranjene duševnosti naših staršev – kar je normalen proces odraščanja –, lahko pride do zavedanja notranjega Odraslega.
Odraslega, ki se pri vsakem notranjem dialogu sprašuje: Ali zares mislim to, kar si govorim? Zakaj tako mislim? Mi je to všeč? Si želim drugače?
V takšnem iskrenem pogovoru s samim sabo vse bolj spoznavamo svoj resnični jaz – tudi tisti del, ki ga naši starši niso hoteli, marali, priznali, sprejeli in ljubili. Starševska ljubezen bi naj res bila brezpogojna, pa vendar so resnični odnosi med otroci in starši vedno bolj ali manj poškodovani, tako kot smo tudi starši bolj ali manj ranjeni. Zato se moramo kot odgovorni odrasli tako rekoč vzgajati na novo – v takšno osebo, kot sami zase želimo.
PREBERITE TUDI: Srečno zaljubljeni tudi po več letih zakonskega stanu? Kaj delajo uspešni pari?
Če se torej z lastnimi notranjimi dialogi ne strinjate in čutite, da vam rušijo zdravo samospoštovanje, je morda prišel čas, da se vprašate, od kje izvirajo in jih zavestno odstranite iz svojega notranjega besednjaka. Nekoliko utišate notranjega Starša in vajeti svoje notranjosti predate notranjemu Odraslemu, ki zmore uravnotežiti sile vseh treh: Otroka, Starša in Odraslega.
NAGRADNA IGRA!
VIKEND PAKET ZA 2 V IZOLI: Sodelujte v nagradni igri na našem Facebook profilu. Za sodelovanje KLIKNITE TUKAJ.